Finančni ministri evroobmočja so pravkar podprli Evropsko komisijo (EK), ki od Italije zahteva, da do 13. novembra "proračun ljudstva" zamenja z novim proračunskim načrtom, ki ne bo "brez primere" odstopal od evropskih pravil. Slovenije niso omenjali. Pismo, ki so ga iz Bruslja zaradi osnutka prejeli, ne sodi v isti koš. "Bilo je zgolj rutina," pravi predsednik fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun. Rok za oddajo osnutka proračunskega načrta se je iztekel 15. oktobra, Šarčeva vlada še ni imela novega osnutka, zato je poslala EK skoraj enakega kot Cerarjeva vlada spomladi. "V času zamenjave vlad je tako ravnanje sprejemljivo. Težko je namreč predvideti, kako bo ukrepala nova vlada, nova pa potrebuje za premišljene ukrepe čas," pojasni Kračun. In doda: "Tako tudi s podatki osvežen oktobrski proračunski osnutek še ne predvideva spremembe politik oziroma je še brez ukrepov. Zato je treba čim prej pripraviti resen proračun."
Zakaj se mudi?
"V letu 2019 potečejo še zadnje omejitve pri javni porabi iz zloglasnega Zujfa. Če v letu 2019 ne bo ničesar, kar bi vsaj nekaj teh ukrepov nadomestilo ali ohranilo v veljavi, bomo doživeli precejšen skok javne porabe. S tem bo prišlo tudi do oddaljevanja Slovenije od srednjeročnega fiskalnega cilja. Lani smo mu bili že zelo blizu, kar pomeni, da je bila dosedanja konsolidacija javnih financ z vidika spoštovanja fiskalnih pravil relativno uspešna."
"Bolj kot zniževanje dolga je smiselno njegovo kvalitetno upravljanje"
Učinkoviti so tudi ustrezno nagrajeni
"Prisilni varčevalni ukrepi naredijo ogromno škode. Ko pride tako daleč, da so potrebni, namreč pred nesmisli ni mogoče pobegniti. Edino, kar nam tedaj preostane, je, da se tolažimo, da je mogoče korist večja od povzročene škode, čeprav je lahko korist celo dvomljiva. Zato morata spoštovanje fiskalnih pravil in dobro upravljanje javnega sektorja vnaprej preprečiti, da bi se sploh znašli v situaciji, ko bi bili potrebni prisilni varčevalni ukrepi. V učinkovit in dobro upravljan javni sektor pa sodi tudi ustrezno nagrajevanje. Problem nastane, če stroški za javni sektor naraščajo, pravega učinka pa ni," je prepričan predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun.
Zdajšnji adut so razumni ukrepi
"Prevelika pričakovanja imamo vsi, začenši s političnimi strankami in s sindikalnimi stavkovnimi zahtevami. Res je bila visoka gospodarska rast v zadnjih letih določeno olajšanje, vendar je ne smemo takoj zapraviti z nepremišljenimi ukrepi. Z razumno politiko je možno razporediti pozitivne učinke te rasti na vse sektorje in vse sloje prebivalstva. Ukrepi morajo biti torej razumni, predvsem pa ne smemo precenjevati višine in trajanja gospodarske rasti. Vse kaže, da smo že preko vrhunca, v območju pojenjajoče stopnje rasti, zato je potrebna toliko večja previdnost pri odločitvah, ki računajo na bodoči BDP in ustrezne javnofinančne prihodke. Če so javnofinančni izdatki lahko tudi do centa natančno določeni vnaprej, se moramo zavedati, da javnofinančni prihodki niso. Ti so ob izpolnitvi določenih pogojev šele pričakovani. Zato lahko karkoli nepredvidenega zapelje v veliko javnofinančno neravnovesje. Tako kot se je v hipu zgodilo leta 2008, 2009," nas je spomnil predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun.
Kriza kot prometna nesreča
"Krizo bi primerjal s prometno nesrečo. Tudi prometne nesreče ne napovemo, ampak se zgodi. Seveda pa se ji lahko izognemo s pametno vožnjo ali pa posledice omilimo vsaj z dobro opremo. Vprašanje gospodarskih kriz pa je še bolj zapleteno. V resnici vedno pridejo nepričakovano. Marsikdaj se različne napetosti in nesorazmernosti enostavno stopijo in ne prerastejo v krizo, spet drugič nastopi kriza nenadoma. Zato moramo biti javnofinančno pripravljeni na to, da je lahko gospodarska rast tudi nižja, ne da bi to spravilo pod vprašaj delovanje širšega sektorja države, kot se je zgodilo v Grčiji, kjer so nenadoma ugotovili, da potreb ne morejo več pokrivati," je pojasnil, zakaj se zdaj zlasti politiki izogibajo omenjanju besede kriza, predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun.
