Deficitarne štipendije: Če je kandidatov preveč, se upošteva uspeh

Pek, mesar, gozdar, mizar, klepar, kamnosek, oblikovalec kovin je le nekaj poklicev, ki so zelo iskani in jih pri nas primanjkuje. Tisti, ki se zanje odločijo, lahko v času šolanja dobijo mesečno sto evrov štipendije za deficitarne poklice. Na šolah s tovrstnimi programi dijake in njihove starše s tem tudi seznanjajo in jih po tej poti skušajo privabiti, da se dijaki odločajo za poklice, ki zagotavljajo tudi hitro zaposlitev po končanem šolanju.

Natakarjev in kuharjev ni več na seznamu

Tudi letos bo štipendijski sklad že četrto leto zapored razdelil predvidoma tisoč štipendij za deficitarne poklice dijakom prvih letnikov. Na razpis se je mogoče prijaviti še do 20. septembra, do zdaj pa je na sklad prispelo 907 vlog. Že dve leti pa ni več na seznamu denimo natakarjev in kuharjev, čeprav so ti med prav tako zelo iskanimi. Še pred dvema letoma je bil namreč med naborom deficitarnih poklicev gastronom hotelir, kamor sodita poklica natakar in kuhar, pojasnjuje Vesna Pogačnik s Srednje šole za gostinstvo in turizem v Mariboru. Tudi na letošnjem seznamu 21 deficitarnih poklicev, za katere je mogoče v novem šolskem letu kandidirati za štipendijo iz javnega štipendijskega sklada, gastronoma hotelirja ni. Se je pa na seznam pred dvema letoma uvrstil poklic slaščičar.

Nekateri so ostali brez štipendije

Cilj vsakega razpisa je podeliti tisoč štipendij letno. Za šolsko leto 2016/2017 jih je bilo manj - le 573 štipendij, saj je samo toliko vlagateljev izpolnjevalo razpisne pogoje. V šolskem letu 2017/2018 pa so presegli število tisoč in dodelili 1020 štipendij, a kljub temu so mnogi ostali brez nje. Prvič se je upošteval dodatni pogoj - uspeh.
"Ta poteza države ni bila najbolj korektna, kajti v šolah z deficitarnimi programi smo na veliko razglašali, da se štipendirajo vsi deficitarni programi. Tako so dijaki z nižjim uspehom zelo razočarani, ker niso dobili štipendije. To dobiva po naših ocenah le okoli polovica naših dijakov," pojasnjuje Davorin Urih, ravnatelj Srednje šole za prehrano in živilstvo v Mariboru. Štipendijo je namreč mogoče dobiti le v prvem letniku, kasneje pa ne več.
V prihajajočem šolskem letu je za deficitarne štipendije na voljo 3,6 milijona evrov iz evropskega socialnega sklada in ministrstva. Štipendijo dijaki dobijo za celotno obdobje izobraževanja in jo lahko prejemajo hkrati z državno ali Zoisovo štipendijo. Prejemanje štipendije za deficitarne poklice tudi ne vpliva na višino otroškega dodatka, prav tako ne na višino plačila dohodnine - in če dijak ponavlja isti letnik oziroma ne izpolnjuje pogojev za napredovanje v višji letnik, lahko štipendijsko razmerje miruje, vendar ne več kot eno leto.
So pa prav te štipendije precej povečale vpis v poklicne šole v zadnjih letih. V triletnem poklicnem izobraževanju se je za slaščičarja denimo v Mariboru izobraževalo 149 dijakov, za peka 40 in za mesarja 29. Šolanje je letos zaključilo 48 slaščičark, 18 pekov in 14 mesarjev.

Delo mesarja se je močno spremenilo

"Naši dijaki lahko zelo hitro dobijo službo v manjših in večjih slaščičarnah in pekarnah. Veliko se jih zaposli v trgovskih centrih, gostinskih lokalih in hotelih. Odprtih pa imajo še veliko drugih možnosti, tudi samozaposlitve na turistični kmetiji in zaposlitve čez mejo, kamor jih vleče boljše plačilo. Ker so zelo iskani, jih večina že v prvem letniku ve, kje se bodo zaposlili po zaključenem šolanju. Čeprav mladim skušamo podrobneje predstaviti, da se je delo mesarja v zadnjih letih močno spremenilo, da je znatno manj fizičnega dela, da je delo z različnimi stroji enostavnejše in privlačnejše, je vpis v izobraževalni program za mesarja še vedno nizek," ugotavlja Urih. Prepričan je tudi, da je zmotno razmišljanje nekaterih svetovalk, ko osnovnošolec z odličnim ali prav dobrim uspehom želi nadaljevati šolanje na naši šoli, da ta nivo izobraževanja ni primeren zanj. Vsem, ki razmišljajo tako, lahko dokažemo nasprotno s številnimi uspešnimi kariernimi potmi naših bivših dijakov.
"Na šoli imamo tudi programe, ki omogočajo po srednji poklicni izobrazbi nadaljevanje šolanja. V času šolanja imajo dijaki tudi možnost praktičnega usposabljanja v tujini, v Avstriji, Franciji, na Švedskem, v Litvi, Latviji, Estoniji in v turističnih obmorskih mestih na Hrvaškem. Tudi tuji delodajalci so z znanjem naših dijakov zelo zadovoljni in jim ponujajo zaposlitve po koncu šolanja," dodaja.