"Ne moremo se posvetiti stanovalcem. Opravimo tisto, kar je treba. Za pogovore in druženja ni časa," pove Jani Brumen, predsednik sindikata v javnem domu starejših v Ljutomeru, ki kot ključni problem izpostavlja standarde in normative. Nataša Malnar iz javnega doma za starejše Kranj: "Če bi bili urejeni normativi in bi bile plače višje, bi dobili tudi kvaliteten kader." "Delo s starejšimi je težko, fizično naporno, delamo ob praznikih, nedeljah, nočne, plače so pa mizerne. Zato ni čudno, da ni kadra," pove Malnarjeva, ki bi si želela, da bi tisti, ki pišejo normative, prišli za kak teden opravljat to delo. "Tudi inšpekcije bi morale biti strožje in nenapovedane," meni sindikalistka. Veliko pa je odvisno tudi od vodstva. S prejšnjo direktorico so imeli ogromno težav, posledice njenega delovanja odpravljajo še danes, so pa razmere veliko boljše, odkar imajo novo - razumnejšo in delavcem bolj naklonjeno.{infobox-quote_full}161208{/infobox-quote_full}
Med epidemijo delavci niso imeli družinskega življenja. "Prej je bil en zaposlen za dve ali tri osebe, takrat pa je bila ena oseba odgovorna za več deset obolelih s covidom," se Malnarjeva spominja dela med vrhuncem epidemije. Brumen je v prvem valu tri mesece delal v rdeči coni, delali so dva do tri dni po 13 ur. "Bili smo preobremenjeni, ogromno je bilo bolniških. Pomagali so nam strokovnjaki iz Maribora in zdravstveni delavci iz pomurske regije, a nas je bilo še vedno premalo." Tako intenzivno delo v skafandru je pustilo tudi psihične posledice, pokazale pa so se tudi luknje v odnosih. "Mislim, da bi bilo treba zagotoviti tudi psihološko podporo," pove Brumen in doda, da si kot predstavnik delavcev za zdravje in delo prizadeva to urediti. Med epidemijo smo sicer dobili dodatke, ampak to ne bo preprečilo tega, da bodo zaposleni kot izžete cunje, razlaga delavka, ki želi ostati anonimna. Boljše razmere delavcev bi zagotovile tudi boljšo oskrbo. "Zdaj pa žal po slovenskih domovih starejši ležijo v razjedah, lačni in osamljeni. To so hiralnice," še razlaga. Delavka v enem izmed javnih domov pa še pripomni, da je veliko odvisno tudi od medosebnih odnosov, urejenosti doma in sodobnih pripomočkov za delo.{infobox-gray}161205{/infobox-gray}
V Avstriji za isto delo dvakrat višja plača
V Centru za družbeno raziskovanje (Cedra) so pravkar izvedli raziskavo o razmerah delavcev in oskrbovancev v domovih za starejše. Nanjo se je odzvalo več kot 500 ljudi, želeli pa so predvsem pridobiti vpogled v delovne pogoje v domovih in pogoje za oskrbovance ter poiskati skupne točke med delavci, sindikati in uporabniki storitev za skupno solidarnostno fronto, ki bi se zavzemala za spremembe po meri ljudstva.{api_embed_photo}660648{/api_embed_photo}
Ugotavljajo, da je skrbstveni sektor občutno finančno podhranjen. Izjemno nizke plače, fizično in psihično naporno delo vodijo do kadrovske podhranjenosti. Mladi se tako raje odločajo za druge poklice, kar nekaj delavcev pa delo opravlja v Avstriji, kjer dobijo za isto delo za sto odstotkov višjo plačo. "Zaradi kadrovske podhranjenosti morajo delavci opraviti ogromno količino dela, kar pomeni, da trpi kvaliteta. Jasno je, da dva skrbstvena delavca ne moreta izjemno kvalitetno oskrbeti 50 oseb. Nivo storitve se ohranja z izjemno požrtvovalnostjo zaposlenih in razumevanjem stanovalcev, a dolgoročno prihaja do izgorelosti, poklicnih bolezni, kar še povečuje pritiske, sistem je na robu zloma," pojasnijo. Vse vlade ta problem zadnjih 15 let ignorirajo, javne sisteme pustijo, da propadajo, kot edino možnost pa izpostavljajo privatizacijo. Raziskava o uporabnikih domov za starejše pa je pokazala, da je za mnoge bivanje v domu preveliko finančno breme, ki si ga ne morejo privoščiti. "Privatizacija stanje le še poslabšuje, saj so zasebni domovi ob nudenju istega nivoja storitve tudi do 30 ali 40 odstotkov dražji od javnih - postavljanje višjih cen jim omogoča obstoječa zakonodaja, ki pravi, da lahko privatni domovi v ceno vračunajo tudi stroške gradnje doma," razlagajo v Cedri.{infobox-quote_full}161207{/infobox-quote_full}
"Svojci, ki se odločijo za zasebni dom, plačajo več in mislijo, da bo tudi oskrba boljša, a to je daleč od resnice. Govorci na vodilnih mestih pa težave lepo zakamuflirajo," razlaga diplomirana medicinska sestra, ki dela v enem izmed zasebnih domov za starejše (njeno ime hranimo v uredništvu). Sogovornica na primer pove, da je velik problem manko kadra z ustrezno izobrazbo. V domu, kjer dela, dobi njena sodelavka iz Bosne bistveno nižjo plačo, čeprav ima ustrezno izobrazbo. Pri Cedri kot edino možno rešitev vidijo ustanovitev skupne fronte zaposlenih v skrbstvu in uporabnikov teh storitev, kar smo potencialno vsi.
Socializacija skrbstvenega sektorja je bila ena izmed pomembnih zmag delavskega razreda v dvajsetem stoletju, saj bolehni, ljudje s posebnimi potrebami, otroci in starejši niso bili več prepuščeni sami sebi in dobri volji drugih, ampak jim je bila pomoč zagotovljena institucionalno, pojasnijo raziskovalci Cedre. "Vse hitrejša privatizacija skrbstvenega sektorja pa pomeni ponovno vračanje v družbo 19. stoletja, kjer so si skrbstvene storitve lahko privoščili le najpremožnejši," povedo raziskovalci.
Zaničevalen odnos do delavcev je nespremenjen
Službe delavcev v dolgotrajni oskrbi so med najnevarnejšimi na svetu, ugotavljajo tudi pri UNI Global Unionu, kjer so v okviru panožnega sindikata UNI Care, ki zastopa dva milijona delavcev po vsem svetu, konec marca zaključili prvo raziskavo o razmerah skrbstvenih delavcev. Anketo je rešilo 3000 skrbstvenih delavcev v 37 državah. Svetovni skrbstveni sektor se sooča s kadrovsko stisko, nizkimi plačami, nevarnimi pogoji dela in nadlegovanjem na delovnem mestu, ugotavljajo.{infobox-quote_full}161206{/infobox-quote_full}
Ključni problemi, ki pestijo skrbstvene delavce po celem svetu, so nizke plače, premalo kadrov, prekarne pogodbe, delovni čas, pomanjkanje zaščitne opreme. Na splošno so razmere skrbstvenih delavcev vedno zahtevne, vendar pa je nekaj dejavnikov, ki njihov položaj izboljšujejo. Tam, kjer imajo podpisano kolektivno pogodbo, so delavci dejali, da jim plača zagotavlja boljši življenjski standard kot pa v državah, kjer velja podjetniški model pogajanj. Zaposleni v javnem sektorju, kjer imajo pogosteje sindikat, so poročali o večjem številu zaposlenih kot pa v zasebnem sektorju, kjer prevladuje težnja po dobičku. Osrednja ugotovitev je, da močni sindikati izboljšajo dolgotrajno oskrbo zaposlenih in prebivalcev ter bolnikov, poskrbeti pa je treba tudi za več sektorskih kolektivnih pogajanj, več javnih naložb v boljše delovne pogoje. Pogoj za javna naročila pa bi morala biti kolektivna pogajanja, menijo pri UNI Care.
Christy Hoffman, generalna sekretarka UNI Global Union: "Pogosto slišimo, da je covid-19 spremenil vse, toda nespremenjen ostaja zaničevalen odnos do skrbstvenih delavcev - zlasti tistih v dolgotrajni oskrbi. Ta raziskava naj bo budnica za svetovni skrbstveni in zdravstveni sektor. Kaže, da če želimo kakovostno oskrbo, moramo prevrednotiti skrbstveno delo in spoštovati skrbstvene delavce."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
