"Do družbeno koristnih rešitev pelje skupna moč"

Zelena preobrazba se ne zgodi sama od sebe niti na en mah. Nanjo ne smemo gledati kot na strošek, temveč kot na investicijo v preživetje človeštva na tem planetu, pravi član uprave Salonita Anhovo, d.d., mag. Dejan Zwitter

"Industrija cementa trenutno prispeva približno sedem odstotkov globalnih emisij CO2, zato se zavedamo, da smo si z našo vizijo - na dolgi rok postati ena izmed prvih ogljično nevtralnih cementarn na svetu - zastavili velik izziv," pravi mag. Dejan Zwitter, član uprave podjetja Salonit Anhovo, d.d.

Z njim smo se pogovarjali o aktualnih izzivih glede varovanja okolja, priložnostih, ki jih zaznamujeta povezovanje in družbena odgovornost, in vsem, kar napoveduje industrija 4.0, omogoča krožno gospodarstvo in obeta digitalizacija proizvodnje.

Stoto obletnico podjetja ste obeležili z zaobljubo varovanja okolja. Industrija cementa je glede okoljskih zahtev in emisij pravzaprav precej specifična.

"Zelo specifična. Pečenje klinkerja, vmesnega proizvoda za nastanek cementa, sovpada z visoko porabo toplote in energije, ki ju danes še dobivamo iz fosilnih goriv, čeprav imamo v Salonitu že to prednost, da skušamo več kot 60 odstotkov porabljene energije nadomeščati z alternativnimi energenti. Tako se že vključujemo v krožno gospodarstvo, končni cilj pa je popolna opustitev fosilnih goriv. Emisije CO2 pri proizvodnji cementa ne nastajajo le med procesom pridobivanja toplote, ampak predstavljajo dve tretjini vseh emisij tako imenovane procesne emisije. Kamen najprej odkopljemo v kamnolomu in ga kasneje pretopimo skozi klinker v cement. Takrat pride do dekarbonizacije kamna in do največjega ogljičnega izpusta. Četudi bi skušali izničiti ogljični odtis in porabo CO2 s prenehanjem uporabe fosilnih goriv, še vedno ostanejo procesne emisije. Ključno je, da želimo biti med prvimi, ki bi implementirali novodobno tehnologijo. Trenutno je na osnovi teoretskih znanj že preizkušana v laboratorijih, v bistvenih količinah na industrijski ravni pa še nihče ni uspel zajeti vseh ogljičnih izpustov."

Okoljska odgovornost je danes praktično za vse in vsakogar nekaj nujnega. Kako se z njo soočate pri vas?

"Ker imamo v preteklosti bridko izkušnjo z azbestom, temu posvečamo toliko več pozornosti in lahko rečem, da se je okoljska odgovornost že zapisala v naš DNK. Smo eno od prvih slovenskih podjetij, ki smo se začeli zavedati okoljske odgovornosti in imamo na voljo široko paleto študij in podatkovnih baz, s katerimi lahko merimo in spremljamo vplive na okolje, ki so iz leta v leto manjši. Ponosni smo, da v našem okolju cementarna ni več primarni vir onesnaževanja, kar je veljalo v preteklosti. Tu so številni drugi viri: kmetijstvo, individualna kurišča, promet in vremenski vpliv industrijsko obremenjenih območij iz Padske nižine, ki imajo bistven vpliv na kakovost zunanjega zraka v okolici cementarne. V zadnjih 25 letih smo sprejeli načrtovane razvojne ukrepe, za katere smo vložili že več kot 150 milijonov evrov. Investirali smo v številne rešitve za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, saj so prav ti tesno povezani z energetsko učinkovitostjo, v tem pogledu gre za 'win-win' situacijo. Evropska komisija skuša skozi zeleni prehod premostiti protislovje, ki je v preteklosti nastalo med gospodarskim napredkom oziroma blagostanjem in čistim okoljem, mi pa se to trudimo uravnati že precej dlje časa. Pomembno je, da med temi dejavniki ustvarjamo simbiozo. To je trajnost v pravem smislu pojma."

Z manj onesnaževanja do več blagostanja

"Če je naša želja, da na tem planetu trajno ostanemo, potem je pomembno dvoje: izpolnjevanje pogojev za preživetje - zaradi tega smo se zavezali k sledenju zelenemu prehodu - in ohranjanje določenega nivoja bivanja. Cilj namreč ne sme biti zniževanje nivoja, temveč stremljenje k enakopravnemu sodelovanju pri tem blagostanju. Če več blagostanja pomeni več resursov in posledično več onesnaževanja, potem se srečamo s paradoksom in moramo gospodarsko rast ločiti od resursov. Do neke mere mi to že počnemo, saj fosilne energente že zamenjujemo z alternativnimi; ne izkopljemo več vseh surovin, temveč uporabljamo nadomestne, ki pridejo iz reciklaže.

V prihodnje lahko pričakujemo, da bo stavbni fond dovolj velik, da ne bo več potreb po izkopih v kamnolomih, saj bi lahko zagotovili vse svoje potrebe po surovinah s porušenim materialom. Vendar mora na tej točki družba poskrbeti, da odlaganje ne bo cenejše od recikliranja. Ko bo ugotovila, kaj je vredno, in poskrbela, da bo vse ustrezno oplemeniteno s stroški, se bomo lahko premaknili korak naprej. Trenutno pa vsak izbira le najlažjo in najugodnejšo pot zase."

Z odgovornim ravnanjem torej izhajate iz globalnega pogleda, delujete pa tudi čisto lokalno.

"Cementarna je tesno povezana z domačo občino in je vanjo vpeta. Tako kot danes smo se že v preteklosti zavedali svoje odgovornosti, ki jo imamo kot gospodarsko močno podjetje, ki je obenem največji zaposlovalec v osrednji Soški dolini. Kar dve tretjini zaposlenih v cementarni sta iz naše občine, ostali pa prihajajo iz sosednjih občin. Cenimo, da so zaposleni v večini domačini, saj se zaradi zavedanja in odgovornosti do družine dela lotijo korektno in učinkovito. Z veseljem pa podpremo tudi druge iniciative, ki se dogajajo. Uspešnejši kot smo, lažje lahko podpiramo lokalna društva, kot so pihalno, gasilsko ali odbojkarsko. Praktično ni prireditve v občini, ki je ne bi želeli podpreti."

Okolje ni samo narava, so tudi ljudje in njihove aktivnosti. Kako ste vključeni v delovanje lokalne skupnosti?

"Upamo si trditi, da četudi smo še pred 25 leti zaostajali za evropskim povprečjem, smo danes v sami špici. Vemo, da smo igralec v globalni tekmi in naši konkurenti ne spijo. Nenehno prilagajanje je pripomoglo, da smo preživeli dosedanjih 100 let; ves čas so nujne posodobitve procesov, strojnega parka in znanja zaposlenih. Smo na poti oziroma na prehodu industrije 4.0, ki temelji na novih prijemih in predrugačenju dosedanjih rutin. Veliko vlagamo v razna izobraževanja, saj menimo, da lahko digitalizacija postane uspešna, ko uspemo zaposlene prepričati, da začnejo razmišljati drugače, kot so preteklih dvajset let. Digitalizacija, na kateri zdaj že temelji večina korakov, se mora začeti v glavah ljudi in ne v informacijski tehnologiji. V pomoč pa nam je tudi pomladitev kadra v zadnjih letih, saj smo v podjetje pripeljali od 40 do 50 novih mladih strokovnjakov, ki jim je digitalizacija že nekaj samoumevnega. Z mladimi talenti pridobivamo v podjetje nove ideje in smo pomladili starostno strukturo podjetja. Pritegnitev novega znanja in novih digitalnih komponent skupaj s predajo znanja s starejših na mlajše prinaša preobrazbo kulture podjetja. Včasih smo bili piramidalno usmerjeni, pri čemer je vse nadzoroval le posameznik, danes pa skušamo dosegati bolj vitko proizvodnjo - stremimo k strateškemu sodelovanju ekip strokovnjakov, katerih vodje se pri projektnih ekipah tudi menjujejo. To možnost smo spoznali kot najbolj primerno za uresničitev zahtevnih investicij."

Investicij ste imeli precej, veliko pa jih je še pred vami.

"Na leto investiramo približno deset milijonov evrov, zato je ključno, da so procesi in sodelovanja utečeni in premišljeni. V bodoče nas čaka še nekaj pomembnih investicij, saj se zelena preobrazba ne zgodi kar tako. Nanjo ne smemo gledati kot na strošek, temveč kot na investicijo v preživetje človeštva na tem planetu, to pa je v korist nas vseh. Držimo se načela, da če želimo investirati v nekaj učinkovitega, ne smemo skopariti. Vselej moramo biti kot potrošniki pripravljeni dati nekaj več, če bo stvar, ki jo dobimo v zameno, toliko boljša. V naši industriji so značilni dolgotrajni cikli sprememb tehnologije; načrtovanje, pridobitev dovoljenj, dobavni roki, vzpostavitev investicije in zagon proizvodnje ter njena uporaba - ti postopki lahko trajajo desetletja. Skrbno moramo načrtovati in se odločati, katera je tista pot, ki nam bo služila še čez pet ali deset let tudi zaradi dolgotrajnega urejanja dokumentacije."

Zaveza: vedno biti korak pred konkurenco

"Večja letošnja investicija bo pakirka za cement v vrečah, saj želimo zmanjšati zaprašenost vreč. V prihodnje želimo uvesti tudi inovativno tehnologijo za čiščenje zraka. Tako bi bili med prvimi cementarnami na svetu, ki bi to lahko izvajale. Čeprav smo že danes znotraj vseh zakonskih meja, pa želimo naše izpuste v prihodnosti še bolj znižati. Naša zaveza je, da ne ostanemo na mestu, temveč smo vedno korak pred konkurenco.

Pri vsaki tehnološki investiciji gresta energetska učinkovitost in tehnološki napredek z roko v roki, poleg tega pa želimo upoštevati tudi okoljsko odličnost, saj želimo postopno docela opustiti fosilne energente in jih nadomestiti z alternativnimi energenti, kar bo v prvem koraku znižalo ogljični odtis za 15 odstotkov do leta 2025."

Poleg že naštetega naj bi bila med vašimi prvimi investicijami tudi sončna elektrarna?

"Imamo veliko strešnih površin, ki so bile včasih pokrite z azbestom, kmalu pa bo vsa površina očiščena in dokončno sanirana. V sončni elektrarni smo prepoznali potencial za kritje vsaj enega dela naših potreb po elektriki z obnovljivimi viri. V roku enega leta želimo ustvariti naložbo za eno izmed največjih sončnih elektrarn na strehi v Sloveniji. Hkrati pa se osredotočamo na preboj do ničnih ogljičnih izpustov, ki pa se ne bo zgodil s samo enim samim ukrepom. Mednarodna energetska agencija je pred kratkim opredelila kar štiristo vmesnih korakov, potrebnih za doseganje zelenega prehoda. Ne smemo se ustrašiti tako velike naloge. Pomembna sta etapno premagovanje ovir in doseganje sprotnih manjših ciljev."

In kako konkretno ste krenili na to pot? Opcij je najbrž veliko.

"Zaenkrat uporabljamo iniciative, saj še ni znano, katera bo zmagovalna tehnologija. Ena izmed iniciativ je vodik. Stike z dobavitelji že navezujemo in skušamo iskati rešitve za uporabo vodika v logistiki, da bi lahko razogljičili tudi ta del. Govorimo tudi o rekuperaciji odvečne toplote, ki danes še preprosto izpuhti v zrak, a ima zmožnost, da ustvari električno energijo. S tem bi lahko prav tako pokrili pomembnejši del svoje porabe energije. Vroča tema so še baterije, ki uspejo izravnati potrebe med visoko in nizko tarifo. Pri obnovljivih virih lahko pride tudi do previsoke količine toka v omrežju in ga je treba pretopiti. Pomembno je, da vemo, kako lahko tok shranjujemo za čase, ko ga lahko primanjkuje. To bo predvsem v obdobju med poletjem in zimo. Kot primerni alternativi se ponujata vodik in metan, na ta način bi lahko predelali odpadni CO2 v proizvod in tako povečali potencial za energetsko shrambo energije."

Ena od razvojnih opcij je zavezništvo za zeleni prehod z lokalno skupnostjo.

"Za nas je pomembno, da najdemo sogovornika, s katerim imamo pri podpiranju zelenega prehoda iste cilje in vizijo; to je odraz naše družbene odgovornosti. Imamo finančna sredstva in smo jih pripravljeni zagotoviti, ker delujemo za prihodnost. Kot pri vsaki razvojni viziji je treba najprej zagotoviti startne injekcije, da lahko proces steče: podpirali bomo študije, s katerimi lahko profitirajo gospodarska družba na eni strani in lokalni prebivalci na drugi - 'win-win' za vse vpletene. Da dosežemo skupni cilj se moramo na tej poti medsebojno podpirati. Pomembno nam je, da ni ogljično nevtralen le Salonit Anhovo, temveč tudi cela občina z vsemi gospodinjstvi. To bi v prihodnosti vodilo do zmanjšanja stroškov ogrevanja in elektrike v splošnem. Imamo že zamišljene dobre modele možnega sodelovanja: želimo si ustvariti participativni model gospodarjenja in sodelovanja s tem, da bi se naše podjetje ponujalo kot dolgoročni partner, ki porablja in proizvaja energijo, gospodinjstva pa ne bi bila samo potrošniki, temveč tudi proizvajalci elektrike. Tako bi lahko sklenili krogotok."

Na maratonu za večstransko korist

"Z našimi partnerji imamo dolgoročne odnose, tako kot tudi s kupci, zaposlenimi in drugimi deležniki. Vsi skupaj tečemo maraton, kjer smo enkrat v boljši poziciji mi, naslednjič nekdo drug. Na dolgi rok je pomembno, da oba pola delata dobro, da imamo obojestransko korist. To so partnerski odnosi, ki jih skušamo zasledovati z vsemi deležniki.

Industrija cementa je kapitalsko zelo intenzivna, in če želimo premostiti zeleni prehod, bomo naložbeno vrednost brez dvoma v naslednjih desetletjih zelo verjetno še podvojili. Nedvomno se bodo pokazale priložnosti za nova delovna mesta v zeleni industriji. Vidimo, da bomo morali za vključitev v krožno gospodarstvo ustvariti strateška partnerstva. Tu se ponujajo priložnosti tako za dobavitelje kot domačine. Tehnologijo bomo iskali po celem svetu, vendar četudi jo pripeljemo sem in jo prvi uporabimo, bomo dali vsem v Sloveniji priložnost preučevanja in prenosa znanja. Za povezovanje smo vedno odprti. Tudi za predstavitev cementarne - imamo povprečno okoli tisoč obiskovalcev letno."

Prave priložnosti prinaša torej odprtost tako k notranjemu trgu kot v tujino?

"Kot dosežek si lahko štejemo, da imamo kar 50-odstotni delež izvoza. Dodano vrednost, ki jo ustvarjamo, priznavajo tudi sosednje države, ki cenijo našo vrhunsko kakovost. Dodana vrednost na zaposlenega je ena od najvišjih med vsemi slovenskimi industrijskimi podjetji in to ne na račun nizkih plač. Naši zaposleni imajo vrhunsko znanje in v sodelovanju z bogastvom narave, tehnološkimi dosežki, investicijami in kapitalom ustvarjamo uspešno zgodbo, ki ima 100-letno tradicijo. Naredili pa bomo vse v naši moči, da na trgu ostanemo vsaj še nadaljnjih 100 let. Investicije, ki nam obljubljajo razogličenje, ne bo mogoče izpeljati v vseh cementarnah, nekatere se bodo zaprle. Zavedamo se, da imamo edinstveno priložnost. Šlo bo za proces reorganizacije celotne industrije in zagotoviti želimo nadgradnjo cementarne Salonit Anhovo. Imamo zagotovljene finančne vire za investicijske izzive, ki nas še čakajo, na nas je, da jih uspešno izvedemo."

Menite, da bo v prihodnje ob močnem razvoju novih materialov cement še obdržal status zaželenega materiala?

"O tem sem prepričan, saj vse mednarodne študije kažejo, da bo človeštvo cement dolgoročno še vedno potrebovalo. Cement je temelj tehnološkega napredka. V vsakodnevnem življenju sploh ne pomislimo, kje vse ga potrebujemo; uporabimo ga pri grajenju skoraj vsake infrastrukture, tudi tiste, ki podpira zeleno transformacijo. Denimo pri postavitvi vetrnic, izgradnji drugega tira, ki bo omogočil da bo Koper naše okno v svet, izgradnji druge cevi Karavank … Takoj za vodo je cement drugi najpogosteje uporabljeni material na svetu. Tako konkurenčnega ga delajo obstojnost, izjemno enostavna uporaba in trajnost pred vremenskimi neugodnostmi. Kadar pri gradnji uporabimo cement, gre za generacijski projekt - s kakovostno gradnjo lahko stavba stoji več stoletij. Kar vsaka druga zgradba v Sloveniji je narejena prav iz našega cementa, globalna poraba cementa pa se bo v prihodnje še nekoliko povečala. Ponosni smo, da smo kot domača cementarna tudi v času epidemije covida-19 uspeli gradbeništvu neprekinjeno dobavljati to strateško surovino."

Intenzivno ste vključeni tudi v reševanje slovenske problematike kopičenja odpadkov. Kje je vaša vloga v sistemu krožnega gospodarstva?

"Cementarna potrebuje veliko toplote. To toploto lahko pokrivamo z uporabo fosilnih goriv, kar povzroča večje emisije CO2, ali pa jo pokrijemo z uporabo predpripravljenih frakcij, ki se jih več ne da reciklirati, torej odpadkov. Z visokimi temperaturami in časom zadržanja lahko zagotovimo njihovo popolno izgorevanje. Tako lahko odpadke, ki jih ni mogoče reciklirati, odstranimo na najbolj prijazen način za okolje. Študije so pokazale, da je odlaganje bolj škodljivo, kot če odpadke termično izrabimo.

Danes v cementarni porabimo 75 odstotkov materialov slovenskega porekla. Skozi to prispevamo k odstranjevanju odpadkov, ki se jih ne da reciklirati. Za našo porabo toplote nam ustreza tudi ta vir. Dokler bo družba proizvajala odpadke, bo imela naša cementarna svojo vlogo v tem krogotoku. Pri nas ni tako, kot je v specializiranih sežigalnicah, ki so zgrajene točno s tem namenom. Mi za naš proizvodni proces nujno potrebujemo toploto in Evropska unija je že prepoznala, da lahko ujamemo dve muhi na en mah: nadomeščamo fosilne energente, hkrati pa odstranjujemo del odpadkov, ki z našo tehnologijo dandanes še ni reciklabilen. Mi že živimo krožno gospodarstvo, ne pa, da o njem le govorimo."

Kamnolomi bi lahko samevali

"Veliko potenciala je tudi v rušitvenem materialu, saj se da beton neštetokrat reciklirati. Uporabljeni beton, cement in kamen se lahko ponovno zmeljejo in zopet pridobimo cement. Če bi se vsako leto porušil del stavbnega fonda in bi bilo poskrbljeno, da bi material prišel do cementarne, potem bi bil krog teoretično zaprt in nam ne bi bilo treba posegati po dodatnih resursih iz naših kamnolomov. A je do te točke še kar dolga pot. Odlaganje bo moralo postati ekonomsko neatraktivno, da odpravimo finančne ovire za krožno gospodarstvo."

Kako vas navdihuje zaveza Evropske unije k ogljični nevtralnosti? Kako konkretno se lotevate reševanja problemov?

"Nova pričakovanja niso povezana le z Evropsko unijo, pač pa z mladimi strokovnjaki, ki smo jih pripeljali v podjetje. Pritegnemo jih s tem, da jim damo možnost biti del zgodbe zelene transformacije. Zanje je to velik izziv, ker se zavedajo svojih zmožnosti in verjamejo v tehnološki napredek. Kot sem že povedal, si trenutno še ne znamo predstavljati, katera tehnologija nas bo pripeljala do ogljične nevtralnosti. Moramo pa zaupati v prihodnost. Do rešitev, ki se jim kot družba zavezujemo, bosta znanost pripeljali skupna moč in bistrost uma. Seveda ne govorimo o enkratnem koraku, gre za postopno prilagajanje. Vsak od nas si želi imeti ves čas na voljo cement, po drugi strani pa naj bo ta narejen na okolju prijazen način z ogljično nevtralnostjo. Če želimo to doseči, moramo investirati v tehnologijo in ji zaupati: konkurenčne prednosti zmeraj temeljijo na dovzetnosti za tehnološki napredek! Vsi pričakujemo ta material in kakovost bivanja, ki jo omogoča, dajmo torej priložnost, da se material naredi na okolju prijazen način."

Da bi bili pri tem uspešni, potrebujete tudi podporo in razumevanje širšega okolja in sistema.

"Na lokalno skupnost kot tudi na državo se prav zato obračamo s prošnjo in zavezništvom, da naše projekte podpreta, saj tekmujemo s cementarnami po celem svetu. Pri nas vidimo dvofazno pot do doseganja ciljev; s pilotno napravo začnemo preizkušati v manjšem obsegu, in ko se to obnese, investiramo v industrijsko rešitev. Tukaj pride na vrsto država, ki jo prosimo za posluh, da nam z dovoljenji ažurno stoji ob strani. Ker gre za etapne cilje in ne za en sam velik korak, potrebujemo aktiven dialog, da se stvari lahko obnesejo. Čas je pri tem zelo pomemben dejavnik, urejanje dovoljenj se lahko zavleče v leta dolg proces. Pri lotevanju novih projektov si zato želimo spodbude brez zaviranja. Ni veliko podjetij, ki so zmožna narediti zeleni prehod z lastnimi sredstvi. Imamo znanje in voljo, potrebujemo pa še posluh s strani širšega okolja. Zato vse ni odvisno le od nas, ampak tudi od naklonjenosti družbe."