Vse več testirnih mest v šotorih in kontejnerjih na parkiriščih nakupovalnih centrov.
Najprej dobavitelji mask, nato ventilatorjev, zdaj po dobaviteljih testov lahko dobičke kujejo predvsem tisti, ki opravljajo testiranja. Teh je sploh v zadnjih tednih veliko. Zanimanje za testiranja je naraslo že pred prazniki, ko so pristojni pozivali, naj se tudi cepljeni pred druženji testirajo. Kolone na testirnih mestih se še kar ne skrajšajo. Dnevno število okuženih na račun nove različice omikron še vedno strmo narašča. Včeraj smo dosegli nov rekord, v enem dnevu je bilo potrjenih več kot pet tisoč okužb, vsak drugi testirani je bil pozitiven.
Testiranje sicer še vedno opravljajo v javnih zdravstvenih zavodih (ZD) - s pristojnega ministrstva so nam poslali seznam 62 zdravstvenih domov. Veliko pa je še koncesionarjev, ki testirajo v nakupovalnih centrih in na parkiriščih v kontejnerjih. Nove testirne točke rastejo iz dneva v dan, a na ministrstvu seznama, koliko jih je in kdo jih upravlja, nimajo. "Teh centrov je čedalje več, zato ni potrebe, da bi širili kapacitete testiranja. Mi se bolj osredotočamo na cepljenje. Pri nas zdaj testiramo dnevno le še med 10 in 20 ljudi, prej smo jih med 200 in 300. Pred kontejnerji je večja gneča," razlaga direktor ZD Ravne Stanislav Pušnik. "Širjenja testiranja si mi niti ne moramo privoščiti, saj nimamo dovolj kadra," še dodaja.
Kader uhaja v kontejnerje
Kje pa potem ustrezen kader dobijo vse zasebne testirne točke, tudi ob dejstvu, da pogosto slišimo izpostavljanja, da kadra primanjkuje oziroma da je ta preobremenjen? Po neuradnih, a preverjenih virih iz slovenjgraške bolnišnice so primeri, ko pri zasebnikih v kontejnerjih za testiranja (so)delujejo medicinske sestre, ki so sicer zaposlene v javnih zavodih. Tako si nekateri, kot je zaokrožilo tudi med zdravstvenimi delavci v bolnišnici, recimo vzamejo dopust in kar v prostem času opravljajo testiranja za zasebnike, ki so vmes urno postavko, da pridobijo ustrezen kader, tudi zvišali, ta je po zadnjih informacijah tudi do 17 evrov na uro. Ker delajo po dvanajst ur, se jim to tudi hitro izplača. Kot še pripoveduje naš vir iz javnega zdravstva, se nato tudi nadalje dogovarjajo za možnosti testiranj in sodelovanje, tako da za opravljanje testiranj in zadostitev pogojev pridobijo še koga. Tako se denar od testiranj steka k zasebnim izvajalcem, ki zagotovijo tudi daljši čas testiranj, medtem ko je čas testiranj v zdravstvenih domovih omejen in zelo zožen, po večini na manj ustrezne dopoldanske termine.
Ali tudi iz ravenskega zdravstvenega doma kader uhaja k privatnikom? Direktor Pušnik pravi, da se to v njihovem zavodu sicer ne dogaja, da pa ve, da so standardi tam spuščeni, drugačni in da tudi zato tako zlahka rastejo novi in novi kontejnerji, v katerih testirajo. "Našega kadra nimajo, verjetno ga dobijo od kod drugod. A treba je vedeti, da na naši točki za jemanje brisov dela od štiri do pet usposobljenih ljudi. Bris jemljejo le diplomirane medicinske sestre, vzorec pogleda laboratorijski delavec, tudi vnose in administrativna dela opravi za to pristojna oseba. Tak je naš pristop, od katerega ne odstopamo. V kontejnerjih pa po drugi strani delata le dva človeka z vprašljivo izobrazbo," pojasni in še doda, da v ZD tudi postopek traja dlje. "Da pacient dobi izvid, traja vsaj 15 minut do pol ure. Takšen je standard, ponekod pa delajo drugače. Ljudje se testirajo, ko odhajajo, pa že dobijo izvid. Pač delajo tako, kot si želijo stranke," nadaljuje.
Aleksander Jus: "Številni zasebniki so se na hitro preusmerili v testiranja, kar je zagotovo dober vir zaslužka."
Da zasebne točke rastejo iz dneva v dan, opaža tudi pomočnik direktorja v Zdravstvenem domu Adolfa Drolca Maribor Aleksander Jus. "Številni zasebniki so se na hitro preusmerili v testiranja, kar je zagotovo dober vir zaslužka. Kje dobijo kader, ne vem, naš tja ne odhaja," je zatrdil in še dodal, da pri njih zdaj kapacitet za testiranje ne bodo širili, bi pa to lahko storili, če bi bilo potrebno. Na vseh testirnih mestih, ki jih pokrivajo, je dnevno vpetih med 20 in 30 zaposlenih, cepita pa dve ekipi. Kot še pravi, bi si želel, da bi bilo obratno - več interesa za cepljenje.
Številne zasebne zdravstvene ambulante, od ORL do plastične kirurgije, in trgovine z medicinskimi pripomočki, ki so jih vključili v sistem javnega zdravstva, so izkoristile možnost in začele testirati. Minister je z enotnim sklepom sicer določil, da so izvajalci testiranja iz zdravstvene dejavnosti z dovoljenjem za opravljanje zdravstvene dejavnosti ali z odločbo o vpisu v register zasebnih zdravstvenih delavcev. So pa zdaj kriteriji, kdo lahko znotraj teh zasebnih zavodov dela, vendarle videti nekoliko bolj ohlapni. Zapisali so, da odvzem brisa iz nosnožrelnega prostora za izvedbo preiskave lahko izvede oseba s pridobljenimi kompetencami za odvzem brisa. Da mora to izvajati diplomirana medicinska sestra, torej izrecno zdaj ne zapišejo.
S testi zaslužijo več kot dvajset tisočakov na dan
Tako smo recimo tudi sami našli primer upokojene prodajalke, ki jemlje brise v enem od kontejnerjev. Kako je mogoče, da teste opravlja brez zdravstvene izobrazbe, oziroma, kako se je za testiranja usposobila, nam ni odgovorila.
6 do 10 evrov na uro zaslužijo študentje.
17 evrov na uro lahko s testiranji zaslužijo zdravstveni delavci.
Enega od večjih izvajalcev smo tudi poklicali. Velenjsko podjetje Medic-um store ima predvsem po vzhodnem delu Slovenije deset kontejnerjev za testiranje. Direktor podjetja Urban Sitar pravi, da bi jih imeli še več, če bi bilo dovolj kadra. "Naš kader je predvsem iz okoliških krajev in je pretežno iz zdravstvene stroke. Gre za sestre, ki so praviloma zaposlene drugje. Pri nas delajo preko podjemne pogodbe in imajo dovoljenje delodajalca za delo drugje. Na ta način lahko delajo največ 32 ur na mesec. Takšno je pravilo. Za vpisovanje in pogled v zdravstveno kartico ni treba biti zdravstveni delavec," pojasnjuje in še dodaja, da imajo nekateri za jemanje brisov zaposlene tudi dijake in študente zdravstvenih smeri, da pa se oni tega ne poslužujejo.
Na spletni strani študentskega servisa smo našli precej oglasov za delo za jemanje brisov in za pomoč na testirnih točkah. Plačilo na uro je med 6 in 10 evri neto. Koliko pa so potem plačani zdravstveni delavci s podjemno pogodbo? "Pri nas so dobro plačani. Bolje kot na svojem rednem delovnem mestu in toliko, da se jim izplača, sicer ne bi prišli," pravi Sitar. Taka plačila si seveda lahko privoščijo, saj je testiranje dober posel. Država namreč izvajalcem za vsak opravljen test plača sedem evrov. Ker pri Medic-umu dnevno opravijo med 3500 in 4500 testi, torej na dan od države prejmejo od 24.500 do 31.500 evrov. Če vzamemo v zakup, da je nabavna cena testov okoli 1,3 evra, pa jim za plače, najem parkirišča, kjer stoji kontejner, in za dobiček na dan ostane več kot dvajset tisočakov.
Dobro so plačani, več kot na rednem delovnem mestu, in toliko, da se jim izplača, sicer ne bi prišli
Pa je to podjetje le eno izmed mnogih, ki se s tem ukvarjajo. Med večjimi zaslužkarji so še GroMed otorinolaringologija, Zdravstveni zavod Zdravje, ki je v lasti kirurga dr. Marka Bitenca, nekdanjega člana vladne svetovalne skupine za covid-19, klinika Estetika Fabjan, ki se ukvarja s plastično kirurgijo in je v lasti družine Fabjan, in Ambulanta Košir iz Škofje Loke, ki je v lasti Branka Koširja.
Samo v prvem tednu januarja je država za teste plačala že 8,7 milijona evrov, v celotnem preteklem letu pa več kot 150 milijonov evrov. Da je to ogromno, se zaveda tudi zdravstveni minister Janez Poklukar, ki je na zadnji tiskovni konferenci o razmerah dejal: "S tem denarjem bi lahko gradili nove zdravstvene domove ali zamenjali iztrošeno opremo. Okoli 100 milijonov bo stala na primer nova infekcijska klinika v Ljubljani." Tudi zato minister že razmišlja o ponovni uvedbi plačljivega testiranja, ki bi ga lahko uvedli, ko bo peti val dosegel vrh. "Predlagan bo koncept, ki smo ga imeli pred četrtim valom epidemije, ko so bili hitri testi plačljivi, razen za posamezne izjeme, ki so bile naštete v odloku," je dejal.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
