V Sloveniji so se vlade že od leta 2002 lotevale priprave krovnega zakona, ki bi celovito in sistematično uredil področje dolgotrajne oskrbe. Pripravljenih je bilo kar pet predlogov in nešteto različic, vselej pa se je zalomilo pri vprašanju načina financiranja. In kaže, vsaj po prvih odzivih na osnutek predloga zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je v četrtek imela v prvi obravnavi na mizi vlada, da bo tudi tokrat to glavna točka polemik med vsemi, ki jih zakon zadeva. Vlada je predvidela, da bi se pravice, izhajajoče iz zakona, začele izvajati postopno z julijem 2022, v celoti pa z julijem 2024. V skladu s tem bi dolgotrajno oskrbo do leta 2024 financirali iz več virov; v blagajno za dolgotrajno oskrbo bi prenesli sredstva, ki so v ta namen že zdaj zbrana v zdravstvenem zavarovanju (3,8 odstotka) ter pokojninskem in invalidskem zavarovanju, torej dodatek za pomoč in postrežbo (2,2 odstotka). Ob tem pričakujejo tudi sredstva demografskega sklada - zakon o demografskem skladu še sploh ni sprejet, če bo, pa so sindikati že napovedali referendum -, prav tako vlada vidi denar v ta namen v evropskih sredstvih in donacijah.
Podvojitev izdatkov do leta 2035
Po vladnih podatkih je v letu 2018 pravice oziroma storitve dolgotrajne oskrbe uživalo 66.179 ljudi, od tega 36 odstotkov v institucijah, 34 odstotkov na domu, malo manj kot 30 odstotkov pa jih je dobivalo le denarne dodatke. Vlada predvideva, da bo do prihodnjega leta dolgotrajno oskrbo potrebovalo za deset odstotkov več ljudi kot pred tremi leti, vsako naslednje leto pa naj bi se število upravičencev povečalo za tri odstotke. Izdatki za dolgotrajno oskrbo naj bi se po pričakovanjih zaradi demografskih sprememb do leta 2035 podvojili. Na podlagi projekcij se tudi pričakuje, da bo čez dobro desetletje prebivalcev, starejših od 65 let, v Sloveniji dvakrat več, kot bo otrok, mlajših od 15 let.
Kar bo manjkajočih sredstev, bo do leta 2025 primaknil državni proračun. V letu 2022 bi tako bilo treba po vladnih izračunih primakniti 105,7 milijona evrov, leta 2023 že 164,3 milijona, leta 2024 pa 285,3 milijona evrov, medtem ko bi uvedbo posebnega zavarovanja uvedli julija 2024, s posebnim zakonom. Tako bi šele prihodnji vladi naložili, da s posebnim zakonom določi pogoje obveznega zavarovanja, osnovo za plačilo prispevkov in prispevno stopnjo, način obračuna in plačevanja prispevkov, zavezance in prispevke za posebne primere.
Večina tistih, ki so dajali pripombe k dosedanjim predlogom, se do aktualnega predloga še ne želi opredeliti, češ da ga morajo temeljito preučiti, preden podajo svoje mnenje. Francka Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije, pa je najprej spomnila na lanski predlog te vlade, spisan pod takratnim ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem, ki je v veliki meri povzet tudi v sedanjem predlogu. "Takrat smo predlog obravnavali v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, in ko odgovora ministrstva za finance, ali se strinja s predlaganimi finančnimi viri, tudi z uvedbo prispevka, nismo dobili, smo delo prekinili. Sistemski viri financiranja dolgotrajne oskrbe morajo biti jasni in dorečeni, tega pa v predlogu ne vidim. V sindikatu ne pristajamo na to, da bi se dolgotrajna oskrba financirala iz demografskega sklada, dvomimo tudi, da bi to bilo možno iz evropskih sredstev. Tako kot vse dosedanje vlade, se mi zdi, se tudi ta do tega perečega problema obnaša neodgovorno," je zaključila.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
