Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan se je dan po enourni prekinitvi dela na sodiščih in tožilstvih in napovedi bele stavke zavezala, da bo odločba ustavnega sodišča o sodniških plačah izvršena, vendar z zamikom. Sodnike je pozvala k dialogu. Dejala je, da razlogov ali argumentov sodnikov, ki so jo pozvali k odstopu, ne pozna. Meni, da s tem ne bi bili bližje rešitvi.
Ministrica zdaj o kolektivni odločitvi vlade
Ministrica pravi, da se je vlada kolektivno odločila in zavezala, da bo pripravila celovito rešitev plač v javnem sektorju. "To ne pomeni, da ustavna odločba ne bo izvršena, ampak da bo izvršena, žal z zamikom, ker dogovora s sindikati javnega sektorja, ki bi vodil v sistemsko rešitev plačnega sistema, še ni," je dejala.
Še naprej si bo prizadevala, da se plačni položaj sodnikov v čim krajšem možnem času uredi skladno z ustavno odločbo. "Njihova pričakovanja so legitimna, prav tako kot so legitimni tudi njihova jeza, razburjenost in frustracija. Vprašanje pa vendarle je, ali je najbolj ustrezno, da kot orodje uveljavljanja svojih pravic in interesov uporabijo stavko, ki bo potekala predvsem na plečih ljudi, strank v postopkih," pravi.
Za poziv sodnikov in tožilcev, naj odstopi, je izvedela iz medijev. "Ne poznam konkretnih razlogov ali argumentov za svoj odstop, ne vidim torej nobene koristi v tem, da bi odstopila kot ministrica," je komentirala.
Golobov kabinet ne vidi razloga za odstop
Vlada spoštuje in uresničuje ustavne odločbe, zato ne vidi razloga za odstop Dominike Švarc Pipan, so zapisali v kabinetu predsednika vlade. Menijo, da so plače sodnikov neustrezne, vendar morajo vzporedno z ureditvijo plač sodnikov odpraviti nesorazmerja v plačah ostalih javnih uslužbencev, so še poudarili.
Vlada meni, da so plače sodnikov neustrezne in je že januarja 2023 prepoznala potencialno neustavno stanje na plačnem področju funkcionarjev v pravosodnem sistemu. Zato je v dialogu iskala rešitev že pred odločbo ustavnega sodišča, so še zapisali.
"Vlada bo uresničila ustavno odločbo v zvezi s plačami sodnikov, ob tem pa mora zasledovati tudi cilj, da se vzporedno z ureditvijo plač sodnikov odpravijo nesorazmerja v osnovnih plačah javnih uslužbencev in se v okviru javnofinančnih zmožnosti izvede celovita prenova plačnega sistema javnega sektorja," so zapisali v odzivu.
Prepričani so, da bi lahko predčasna oziroma parcialna uresničitev dogovora o povišanju plač za eno skupino sprožila dodatne zahteve po povišanju plač v javnem sektorju. Parcialnega dogovora in parcialnega dviga plač samo eni poklicni skupini zato ne vidijo kot prave poti pri iskanju skupnega konsenza in celostne ureditve plačnega sistema.
V kabinetu predsednika vlade so prav tako poudarili, da je ob začetku mandata te vlade na uresničitev čakalo 24 odločb ustavnega sodišča, 15 odločb pa je že uresničila. Najstarejša od njih je iz leta 2016, nekatere so iz leta 2018. Navedeno število uresničenih odločb kaže, da ta vlada krepi načelo pravne države, so prepričani.
Dejala je, da si želi čimprejšnjega pogovora s koalicijo o najbolj ustrezni rešitvi. Kdaj bo to, ni opredelila, saj sama ni del pogajanj o plačnem sistemu javnega sektorja.
Ministrica se še sprašuje, ali so napovedane aktivnosti sodnikov, kot je denimo nesodelovanje v volilnih komisijah pred evropskimi volitvami, smotrno. "Če sodniki mislijo, da bodo z blokiranjem evropskih volitev povzročili zmanjšanje ugleda Slovenije v mednarodni skupnosti, se seveda vprašamo, kakšen je njihov interes, da si to želijo," je poudarila.
Skladno z zakonom o volitvah v državni zbor sta namreč za predsednika Državne volilne komisije (DVK) in njegovega namestnika imenovana sodnika. Poleg tega so izmed sodnikov imenovani predsedniki in namestniki predsednika volilnih komisij volilnih enot ter predsedniki okrajnih volilnih komisij.
Sajovic: Ustavna odločba o plačah sodnikov bo zagotovo izpolnjena
V koaliciji bodo zagotovo izpolnili ustavno odločbo o plačah sodnikov, je zagotovil vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic. Priznal je sicer, da jih je zaradi kratkega roka prehitel čas. "Potrudili se bomo, da se sodniške plače in vse plače v javnem sektorju uskladijo v najkrajšem možnem času," je dodal.
Ob napovedi glavnega odbora Slovenskega sodniškega društva, da bodo evropskega komisarja za pravosodje Didierja Reyndersa obvestili o možnosti nesodelovanja sodnikov pri izvedbi evropskih volitev, pa je poudaril, da so sodniki "dragocen, nepogrešljiv, zelo spoštovan in odgovoren del naše družbe". Prepričan je, da bodo tako kot vedno opravili tisto, kar se od njih pričakuje, je dejal v izjavi za Pop TV.
V DVK so pojasnili, da je zaenkrat preuranjeno govoriti o posledicah morebitnega nesodelovanja sodnikov pri pripravah na volitve v Evropski parlament. "Državna volilna komisija doslej ni bila obveščena o odstopih sodnikov z mesta predsednikov volilnih komisij," so dodali.
Švarc Pipan je v izjavi za medije komentirala še, da odstop državne sekretarke Valerije Jelen Kosi na ministrstvu za pravosodje razume. Ali ga bo sprejela, se bo odločila v ponedeljek, si pa želi, da bi s sekretarko izpeljala še prenovo sodniške zakonodaje.
V SD presenečeni, da se njihovo ministrico poziva k odstopu
Že prej danes so jo v bran vzeli njeni Socialni demokrati. Ministrica Dominika Švarc Pipan si je vse od odločbe ustavnega sodišča v juniju lani prizadevala, da se neustavno stanje glede sodniških plač odpravi še pred iztekom roka, ki ga je določilo ustavno sodišče, to je pred 3. januarjem letos, poudarjajo v ministričini stranki.
Ministrstvo za pravosodje je od takrat pripravilo več rešitev, zadnja je interventni zakon, ki bi premostil obdobje do uveljavitve plačne reforme v javnem sektorju. Ob tem velja poudariti, pristavljajo v SD, da tu ne gre za parcialno urejanje plač posamični skupini, temveč za spoštovanje pravne države in krepitev neodvisnosti sodstva kot temeljnega stebra pravne države.
Ker v vladni koaliciji konsenza za takšen zakon ni bilo, je pravosodna ministrica tudi večkrat javno opozorila na morebitne posledice, če se odločba ustavnega sodišča ne izvrši.
Levica: Funkcionarji v pravosodju naj počakajo
"Vsa nesorazmerja in nesmisle plačnega sistema moramo rešiti kot celoto, tudi funkcionarske plače, kamor spadajo sodniki in tožilci," se je na sodniške zahteve v imenu Levice odzval vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec. "Marsikatera odločba ustavnega sodišča je še in dlje časa nerealizirana, zato verjamemo, da bodo lahko tudi funkcionarji v pravosodju počakali še nekaj mesecev in pokazali razumevanje ter solidarnost do ostalih zaposlenih v javnem sektorju, ki so v bistveno slabšem položaju," pravi poslanec Levice.
V Levici sicer razumejo pričakovanja sodnikov in tožilcev glede povišanja plač. "Moramo pa tudi upoštevati, da že dobro leto potekajo pogajanja in usklajevanja za reformo celotnega plačnega sistema v javnem sektorju. Številne anomalije, ki so se kopičile več kot desetletje, so prizadele predvsem najslabše plačane. In po naši oceni morajo ravno ti biti prioriteta, predvsem pa doseči, da ne bo več plačnih razredov pod minimalno plačo."
Socialni demokrati so prepričani, da je koalicija, ki se je zavezala k odločnemu spoštovanju in varovanju pravne države, odgovorna v prihodnjih dneh poiskati politično voljo za rešitev nastale situacije. SD zato pričakuje čimprejšnji pogovor med koalicijskimi partnerji in verjame, da bo pokazal pot iz tega stanja.
Vladi kot prvi nosilki izvršilne veje oblasti mora biti v največjem interesu, predvsem pa odgovornosti, da se odločbe ustavnega sodišča spoštuje, poudarjajo koalicijski partnerji Svobode in Levice.
