Enourni protest v obliki prekinitve dela so danes izvedli slovenski sodniki, pridružili so se jim tudi tožilci. S tem so izrazili svoje nestrinjanje z nespoštovanjem ustavne odločbe. Ustavni sodniki so junija letos namreč ugotovili protiustavno nesorazmerje med plačami sodnikov in plačami funkcionarjev preostalih dveh vej oblasti. Zakonodajalcu so naložili, da neustavnost odpravi do 3. januarja, kar pa se ni zgodilo.

Poziv k odstopu, ovadba ...

A sodniki bodo, tako so se odločili v popoldanskih urah, stopnjevali svoje korake. Na Sodniškem društvu so tako sprejeli sklepe, da bodo sodniki v času od 10. do 24. januarja 2024 izvedli "izredni protestni ukrep prilagojenega načina poslovanja, v skladu s katerim opravljajo procesna dejanja samo v zadevah, ki so nujne po zakonu". Torej bodo izvedli belo stavko. Sklenili so tudi, da se ministrico za pravosodje in predsednika vlade pozove k odstopu. "Vse sodnike se pozove, da zamrznejo svoje sodelovanje v različnih komisijah in organih, ustanovljenih pri izvršilni veji oblasti (delovne skupine, različne izpitne komisije, tudi za PDI in izpite ZUP, izpite za stečajne upravitelje, izvršitelje ..., volilne komisije, izobraževalni dogodki CIP). Evropskega komisarja za pravosodje se obvesti o možnosti nesodelovanja sodnikov pri izvedbi evropskih volitev," je še sklep glavnega odbora Sodniškega društva. Nadalje: prouči se možnosti za vložitev kazenske ovadbe zoper nosilce izvršilne in zakonodajne veje oblasti. In kot zadnje so sklenili, da se sodni svet pozove, da na ustavno sodišče vloži zahtevo za določitev načina izvršitve ustavne odločbe. Ta bo potem za politiko obvezujoča.

Neuspešna pogajanja o sodniških plačah so bila tudi povod za odstop državne sekretarke na ministrstvu za pravosodje Valerije Jelen Kosi. Kot je zapisala v odstopni izjavi, ki so jo pridobili na časniku Delo, je kot pravnica vso svojo poklicno kariero zavezana spoštovanju načel pravne države, zato ne more biti del oblasti, ki se samovoljno in avtoritarno odloča, katere ustavne odločbe so po njenem prepričanju tako pomembne, da jih bo spoštovala, in katere niso.

V izjavi, ki jo je Slovensko sodniško društvo pripravilo ob protestu, so sodniki izpostavili, da protestirajo, "ker sta si vlada in državni zbor vzela pravico, ki je nimata - to je, da ignorirata odločbo ustavnega sodišča, torej prav to, ki varuje neodvisnost sodstva proti izvršni in zakonodajni veji oblasti. S tem so predstavniki izvršne in zakonodajne oblasti zlorabili svojo moč, nam sodnikom v posmeh, vsem skupaj pa v hudo sramoto." Prav tako protestirajo proti sprenevedanju in zavajanju javnosti, da gre zgolj za usklajevanje plač v celotnem javnem sektorju, ker izvršitev ustavne odločbe s tem ni povezana. S protestom nasprotujejo tudi "političnemu mešetarjenju in barantanju z vsebino ustavne odločbe" v smislu javnih zavez predstavnikov vlade sindikatom o nespoštovanju roka, ki je v njej določen.

Zahteve sodnikov so, da se z izvršitvijo navedene odločbe nemudoma zagotovijo dostojni materialni pogoji za neodvisno delo sodnikov in primeren oziroma primerljiv položaj, ki ga imajo sodniki po ustavi s predstavniki zakonodajne in izvršne veje oblasti. Plače sodnikov, so spomnili, že več kot 20 let konstantno realno padajo. "Neto plača najnižje plačanega sodnika za okoli 1300 evrov zaostaja za prejemki najnižje plačanega poslanca in celo neto plača vrhovnega sodnika je nižja od neto prejemkov najnižje plačanega poslanca," so zapisali.

Tudi tožilci o stavki

Ker so na sodniške neposredno vezane tudi tožilske plače, so se sodnikom pridružili tudi tožilci. Predsednik Društva državnih tožilcev Slovenije Boštjan Valenčič je povedal, da od vlade in državnega zbora pričakujejo dosledno spoštovanje načela pravne države, torej takojšnjo uresničitev odločbe ustavnega sodišča. Če se to ne bo zgodilo, bodo tožilci ta ali prihodnji mesec stavkali, nadaljevali bodo tudi postopek vlaganja tožbe. Glede argumenta vlade, da bo ustavno odločbo uresničila v okviru prenove plačnega sistema v javnem sektorju, je dejal, da gre za dve ločeni področji, torej na eni strani za reformo plačnega sistema, na drugi strani pa za odpravo plačnih nesorazmerij, ki jih je ugotovilo ustavno sodišče. "Slednja odločba je zavezujoča in neodložljiva. Žal ti dejstvi vladi oziroma njenemu predsedniku nista popolnoma jasni. Vlada izvršitev ustavne odločbe pogojuje z doseganjem dogovora z vsemi drugimi sindikati, kar pa po našem mnenju kaže na popolno nerazumevanje načel pravne države in vladavine prava. Z drugimi besedami, sindikati vlado očitno silijo v nespoštovanje načela pravne države," je dejal Valenčič.

Sodnike in tožilce je v njihovih prizadevanjih podprl tudi predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević, ki protestnim shodom sodnikov ne nasprotuje, saj gre za legitimno obliko izražanja protesta in razume njihovo nezadovoljstvo. Izpostavil je, da protestirajo predvsem proti kršenju pravnega reda ter se zavzemajo za spoštovanje pravne države, neodvisnost sodstva in delitev oblasti. Tudi državni odvetniki so podprli sodnike in tožilce v pozivu k spoštovanju pravne države in vladavine prava in k spoštovanju odločb ustavnega sodišča, je sporočila generalna državna odvetnica Ana Kerševan. Neizvrševanje sodb ustavnega sodišča je sistemski problem in pomeni veliko kršitev načela pravne države, je opozoril varuh človekovih pravic Peter Svetina.

Predsednik Sodnega sveta Vladimir Horvat je že pred odločitvijo sodniškega društva dejal, da bo Sodni svet nastalo situacijo obravnaval prihodnji četrtek, ko se bodo verjetno odločili tudi, da na ustavno sodišče vložijo zahtevo za izvršitev ustavne odločbe glede sodniških plač. Kako in s kakšno vsebino, pa bodo razpravljali v četrtek.

A minister za javno upravo Franc Props je, tako kot včeraj premier Robert Golob, poudaril, da problematike sodniških plač ne bodo urejali ločeno, temveč hkrati z dogovorom o plačah v javnem sektorju. Ko bodo končana dogovarjanja o plačah za celotni javni sektor, bodo hkrati udejanjili tudi odločbo ustavnega sodišča o sodniških plačah, je napovedal. Bodo pa poskušali iskanje rešitev kar najbolj pospešiti, je dodal minister in z naslednjim tednom aktivno pristopili k nadaljevanju pogajanj za celotni javni sektor.