"V Rektorski konferenci in Koordinaciji samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS) ne nasprotujemo regionalizaciji. Prav nasprotno. Strinjamo se, da je potreben enakomeren razvoj vseh regij v državi, in k zmanjševanju razlik med regijami moramo prispevati vsi. Sprašujemo pa se, ali je način, ki ga je v zadnjih tednih in dnevih pokazala vlada, res tisto, kar bo spodbudilo nadaljnji razvoj države, in ali bo drobljenje že tako majhnih sredstev za znanost in visoko šolstvo pripeljalo Slovenijo med najbolj razvite države."
S temi besedami se je predsedujoči Rektorski konferenci in rektor Univerze v Ljubljani dr. Gregor Majdič odzval na nedavno ustanovitev Javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo v Novem mestu, katerega vršilec dolžnosti direktorja je od jutri dr. Borut Rončević, ki velja za človeka blizu SDS. S tem se je odzval tudi na napovedano preoblikovanje zasebne novomeške Fakultete za industrijski inženiring (FINI) v javno fakulteto, ki je ena od fakultet načrtovane javne Univerze v Novem mestu. In ne nazadnje tudi na februarsko statusno preoblikovanje Pomurske akademsko znanstvene unije, ki jo vodi državni sekretar za visoko šolstvo dr. Mitja Slavinec.
Evropa združuje univerze
Strateška dokumenta na področju visokega šolstva in znanosti, in sicer Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije in Nacionalni program visokega šolstva za prihodnje desetletje, ne predvidevata ustanavljanja novih inštitutov in univerz, je opozoril Majdič. "Prav nasprotno, po evropskem vzoru predvidevata združevanje univerz. A smo v nasprotju s tem v zadnjih tednih priča ustanavljanju javnih zavodov brez ustrezne strokovne utemeljitve, brez ustreznih neodvisnih analiz in brez ocene prihodnjega dela, čemur so podvrženi vsi obstoječi javni zavodi." Pri tem je nekoliko nenavadno tudi njihovo ustanavljanje, kot je vladno gradivo v primeru Rudolfovega - pripravil zdaj že vršilec dolžnosti direktorja zavoda Rončević. "Postavlja se vprašanje konflikta interesov," je dejal Majdič. Na novinarsko vprašanje, ali bo kot rektor oziroma predsednik Rektorske konference na Komisijo za preprečevanje korupcije podal prijavo suma konflikta interesov, je odvrnil, da je to stvar razprave med rektorji. In izpostavil, da je treba nehati s pretvezami, da bo drobljenje visokošolskega prostora dvigovalo njegovo kvaliteto.
Rončevića veseli, da je vlada prepoznala potencial ideje
In kaj na očitano pravi Borut Rončević?: "Javni raziskovalni zavod je bil ustanovljen v skladu z zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti in zakonom o zavodih. Je pa najbrž logično, da njegove kakovosti še ni mogoče ocenjevati, saj še ne obstaja. Enako kot velja za druge zavode se bo tudi pri Rudolfovem odličnost raziskav in dela ocenjevala vsakih šest let." Zakaj ni bila pred tem opravljena neodvisna analiza utemeljenosti zavoda, je po njegovem mnenju, vprašanje za vlado. "Me pa veseli, da je vlada prepoznala razvojni potencial te ideje." Rončević je potrdil zapis ministrstva, da so analizo potrebnosti inštituta pripravili pobudniki iz Novega mesta. Vsi pomembni deležniki v regiji, od akademske sfere, občin, gospodarstva do regionalne razvojne agencije ustanovitev inštituta tudi podpirajo," je še povedal Rončević.
Prihodnjo sredo shod za znanost
"Nove regionalne raziskovalne ustanove so upravičene le, če so utemeljene z dvigom kvalitete slovenske zakonodaje. Nikakor pa ne moremo pristati na podvajanje dejavnosti, neracionalno razsipavanje težko pridobljenih sredstev po alternativnih in ne ustaljenih poteh. In za katere ne vemo, ali so bile podvržene presoji kriterijev odličnosti, kot so jih prestali že obstoječi zavodi, je naštevala razloge za Shod za znanost članica Organizacijskega odbora shoda dr. Marina Lukšič Hacin. Ta bo potekal prihodnjo sredo ob 14. uri v Ljubljani, v času, ko bodo poslanci obravnavali predlog poslancev SDS, NSi in Konkretno o preoblikovanju FINI v javno fakulteto.
Organizatorji shoda in predsednik KOsRIS Gregor Anderluh so poudarili še, da je bila do zagotovitve enegaodstotka BDP za znanost in sprejetja novega zakona o raziskovalni in inovacijski dejavnosti težko prehojena pot. Stanje v znanosti, raziskovanju in visokem šolstvu pa je skrb vzbujajoče in bi sredstva, ki so zanje namenjena, še kako skrbno morali porabiti za obnovo že dotrajanih stavb, vlaganja v opremo, digitalizacijo inštitutov in univerz ter boljše plačilo predvsem mladih raziskovalcev in zaposlenih v podpornih službah. O morebitnem ustanavljanju novih inštitutov in univerz pa bi morala potekati široka razprava v strokovnih krogih, a se žal to ne dogaja. Tudi na posvetovalnih telesih kot sta svet za znanosti in tehnologijo in svet za visoko šolstvo, ne, je dejal član obeh teles, rektor zasebne Univerze v Novi Gorici, Boštjan Golob.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
