Na finančnem ministrstvu na očitke glede primanjkljaja odgovarjajo, da bi lahko brez visokega zneska načrtovanih investicij proračun uravnotežili že naslednje leto.
Poslanci državnega zbora bodo danes glasovali o predlogih proračunov za leti 2022 in 2023. V predlogu proračuna za leto 2022 vlada predlaga odhodke v višini 13,94 milijarde evrov in prihodke v višini 11,47 milijarde evrov. Za proračun za leto 2023 imajo poslanci na mizi predlog, v katerem so predvideni prihodki v višini 11,8 milijarde evrov, odhodki pa v višini 13,36 milijarde evrov.
V razpravi, ki so jo začeli v torek in nadaljevali včeraj, so poslanci koalicije nizali razloge, zakaj bodo predlog vlade podprli, poslanci opozicije pa, zakaj ga ne morejo podpreti. Poslanske skupine so k predlogu proračuna za leto 2022 vložile 55 dopolnil za prerazporeditev sredstev. Med njimi je dopolnilo opozicije, da bi za ureditev novega vira pitne vode za prebivalce Anhovega v prihodnjem letu zagotovili pol milijona evrov. Podobno dopolnilo so poslanci SD, LMŠ, Levice, SAB in NeP vložili tudi k predlogu proračuna za leto 2023.
Mimo nas
Lidija Jerkič, predsednica ZSSS: "Spremembe proračunskih dokumentov, ki jih obravnava DZ, je težko komentirati. V prvi vrsti zato, ker se navkljub predpisanemu postopku, med drugim tudi vključevanja ESS v obravnavo dokumentov, spremembe sprejemajo brez kakršnegakoli obveščanja ali posvetovanja, neposredno v DZ. Glede na to, da se vlada ne potrudi niti odgovoriti na predloge za obuditev socialnega dialoga, ta ne teče, s proračunom pa smo seznanjeni posredno preko objav na spletni strani v DZ. Manire vlade se ne odražajo samo na socialnem dialogu, naj omenim, da so kljub odločitvi ustavnega sodišča brez obrazložitve in obvestila zmanjšali sredstva za delovanje institucij, ki so po ustavi neodvisne, denimo državnemu svetu, in to kljub drugačnim dogovorom. Glede proračuna naj izrazim skupno skrb za vzdržnost financ, zaradi na eni strani rekordnega proračuna, pa tudi rekordne porabe in rekordne rasti zadolženosti. Za sprejemanje proračuna mimo normativnih določil in za vsa tveganja tega proračuna na položaj vsakega od nas odgovornost prevzemajo seveda poslanci, žal pa je med njimi kar nekaj takih, ki za storjeno seveda ne bodo prevzeli nobene odgovornosti, niti politične, ker so v naslednjem letu volitve." (tm)
Vlada podpira pet dopolnil, ki so jih vložile koalicijske SDS, NSi in SMC. Jožef Horvat (NSi) je v včerajšnji razpravi povedal, da bodo podprli kar nekaj dopolnil opozicije. Med temi amandmaji naj bi bil tudi tisti za zagotovitev pol milijona evrov v letu 2022 za ureditev novega vira pitne vode za prebivalce Anhovega.
Jure Ferjan (SDS) je v razpravi izpostavil visoko raven načrtovanih investicij. Zanje bo v vsakem od prihodnjih dveh let na voljo več kot 2,2 milijarde evrov. To porabo bo omogočalo predvsem višje črpanje evropskih sredstev, predvsem iz sklada za okrevanje in odpornost. Andrej Černigoj (NSi) je izpostavil investicije na področju zdravstva in infrastrukture ter dejal, da se predvsem zvišujejo sredstva za občine. Jožeta Lenarta (LMŠ) pa skrbijo visoke investicije v vojsko, opozoril je še, da je bilo za nevladne organizacije predvidenih dobrih 300 milijonov evrov, ta znesek je zdaj prepolovljen. Violeta Tomič (Levica) ugotavlja, da je pol manj denarja namenjenega tudi za neodvisne ustvarjalce v kulturi.
Skrbi javni dolg
Aleš Cantarutti, generalni direktor GZS: "Primanjkljaj sektorja država, brez upoštevanja izdatkov za ukrepe zaradi covida-19, naj bi se v letih 2021 in 2022 zaradi rasti tekočih izdatkov občutno povečal. Izziv je v tem, da predvidena krepitev javnih investicij k temu prispeva v manjši meri kot rast povečanja tekočih izdatkov, ki bi morali ob izrazitem porastu javnega dolga zaradi krize biti omejeni. Rast določenih javnih investicij je po naši oceni ključna za rast produktivnosti gospodarstva, medtem ko rast tekočih izdatkov le tekoče vpliva na rast BDP prek pozitivnega vpliva na rast domače potrošnje. Tudi v proračunih za 2022 in 2023 je predvidenih veliko javnih investicij, vendar so izkušnje pokazale, da je bila realizacija skoraj vedno nižja od ocenjene. To je bilo povezano predvsem z omejeno absorpcijsko močjo gradbene operative in administrativno zahtevnostjo ter je vodilo do posledičnih zamud pri pripravi projektov. Težava je v tem, da prihranki od neizvedenih investicij ne vplivajo na znižanje javnofinančnega primanjkljaja, temveč odpirajo manevrski prostor za rast drugih tekočih izdatkov, običajno socialnih transferjev, ki v času nizke brezposelnosti tudi negativno vplivajo na pripravljenost ljudi za delo. Na ta način se povečujejo izzivi v gospodarstvu. Struktura primanjkljaja, očiščena za izdatke covid-19, je torej tista, ki nas nekoliko skrbi." (tm)
Bojana Muršič (SD) je opozorila, da bo že letos primanjkljaj s štirimi milijardami evrov bistveno višji kot lani. Vlada po njenih besedah troši neodgovorno in to je zanjo skregano z zdravo kmečko pametjo. Od 3,5 milijarde evrov primanjkljaja v letu 2020 je bilo le dve milijardi evrov namenjenih za reševanje covidne krize, od štirih milijard evrov v letu 2021 le 2,2 milijarde evrov, od 2,5 milijarde evrov prihodnje leto pa zgolj 640 milijonov evrov, je izračunal Vojko Starovič (SAB). "Pet milijard evrov primanjkljaja gre za reševanje covidnih problemov, pet milijard evrov pa za vaše želje," je triletno proračunsko bilanco seštela Alenka Bratušek (SAB).
Minister za finance Andrej Šircelj je na očitke glede primanjkljaja odgovoril, da bi lahko brez visokega zneska načrtovanih investicij proračun uravnotežili že prihodnje leto.
Fiskalni svet: Potrebno je večje ravnotežje
Fiskalni svet v svoji oceni navaja, da predlagani proračunski dokumenti za leti 2022 in 2023 nakazujejo dodatno spodbujevalno fiskalno politiko, čeprav se ob omejitvah na ponudbeni strani že pojavljajo znaki pregrevanja gospodarstva. S tem se povečujejo tveganja, da se bo začasno izjemno povečanje javne porabe, ki je bilo v povezavi z epidemijo v pretežni meri upravičeno, prelilo v strukturno in s tem trajno poslabšanje stanja javnih financ. Fiskalna politika bi morala v večji meri iskati ravnotežje med potrebo po ustvarjanju manevrskega prostora za spopadanje s prihodnjimi krizami, učinkovito krepitvijo dolgoročnega gospodarskega potenciala in odpornosti ter kratkoročnim spodbujanjem gospodarstva, opozarja fiskalni svet.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
