Takšna proračunska gibanja so povezana z epidemijo covida-19 in sprejemanjem ukrepov za blažitev njenih posledic, so pojasnili na finančnem ministrstvu.
K višjemu primanjkljaju je prispevala 21,2-odstotna rast odhodkov, kjer so se najbolj povečala sredstva za zaposlene, subvencije, transferji posameznikom in gospodinjstvom ter drugi tekoči domači transferji.
Po drugi strani je še višjo rast primanjkljaja ublažila občutna, 26,8-odstotna rast prihodkov, predvsem na račun višje rasti dohodnine, davka od dohodkov pravnih oseb, davka na dodano vrednost ter prejetih sredstev iz EU.
