Državni proračun je v prvih sedmih mesecih letos izkazal primanjkljaj v višini 2,2 milijarde evrov. Prihodki so znašali 5,1 milijarde evrov oz. 12,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, dinamika njihovega upadanja pa se je nekoliko upočasnila. Odhodki so znašali 7,3 milijarde evrov oz. 25,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Proračunski prihodki so bili od primerljivih lanskih nižji predvsem zaradi padca davčnih prihodkov v času epidemije covida-19. Ti so skupaj znašali 4,2 milijarde evrov in so bili za 15,1 odstotka nižji, so danes sporočili z ministrstva za finance.
Dohodnina je bila v sedmih mesecih od primerljive lanske nižja za 16,4 odstotka in je znašala 554,1 milijona evrov. Padec je predvsem posledica ukrepov vlade, ki je davčne zavezance po razglasitvi epidemije oprostila plačevanja nekaterih davčnih obveznosti.
Transferji posameznikom in gospodinjstvom so se zaradi ukrepov za ublažitev posledice epidemije povečali za 25 odstotkov na nekaj manj kot 1,1 milijarde evrov, drugi tekoči transferji (občinam, v sklade socialnega zavarovanja in v javne zavode) pa za 23,8 odstotka na skoraj 2,5 milijarde evrov. Subvencije so zaradi ukrepa subvencioniranja čakanja na delu narasle za 302,5 odstotka na skoraj 1,1 milijarde evrov. Investicijski odhodki in transferji so medtem glede na lansko sedemmesečje upadli za 11,1 odstotka na 311,4 milijona evrov.
Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo sestavljajo vse štiri javne blagajne, je v prvih sedmih mesecih zabeležila približno 10,4 milijarde evrov prihodkov in 12,6 milijarde evrov odhodkov.
Fiskalni svet: Brez vladnih protikoronskih ukrepov bi bila gospodarska aktivnost letos manjša še za 1,5 odstotka
Skupna dosedanja vrednost vseh vladnih protikoronskih ukrepov z neposrednim javnofinančnim učinkom je okoli 1,5 milijarde evrov, kar je skoraj pol manj od ocen vlade ob njihovem sprejemanju, so ocenili v fiskalnem svetu. Brez ukrepov bi bila gospodarska aktivnost po njihovih izračunih letos še za približno 1,5 odstotka manjša.
Kot so sporočili iz fiskalnega sveta, ki se je ob začetku sprejemanja enkratnih protikriznih ukrepov odločil za tekoče spremljanje njihovih javnofinančnih učinkov in za redno posodabljanje ocene, so bili v okviru ukrepov za zagotavljanje likvidnosti sprejeti še ukrepi odloženih oziroma obročnih plačil davčnih obveznosti v vrednosti okoli 250 milijonov evrov, dve poroštveni shemi v višini 2,2 milijarde evrov, iz katerih je bilo do zdaj izdanih za vsega 76 milijonov evrov poroštev, ter možnost odloga plačila kreditnih obveznosti.
Banka Slovenije: Padec BDP pričakovano visok, za nadaljevanje leta kaže na okrevanje
Padec gospodarske aktivnosti je bil v drugem četrtletju, v času največjega širjenja virusa in posledično najobsežnejših preventivnih ukrepov za zajezitev pandemije, po pričakovanjih visok. Prvi podatki za tretje četrtletje pa so vzpodbudni in nakazujejo hiter odboj gospodarske rasti v nadaljevanju leta, je sporočila Banka Slovenije.
Padec gospodarske aktivnosti v Sloveniji je bil v drugem četrtletju po pričakovanjih večji kot na dnu prejšnje krize leta 2009. Bruto domači proizvod (BDP) je bil po danes objavljenih podatkih državnega statističnega urada v drugem četrtletju medletno manjši za 13 odstotkov, kar je 3,1 odstotne točke več kot v drugem četrtletju leta 2009, a nekoliko manj kot v povprečju evrskega območja.
"Trenutne razmere v gospodarstvu kažejo, da se bo padec gospodarske rasti v letošnjem letu gibal bliže manj neugodnega scenarija"