Statistika: 23,4 odstotka več za sadje, 10,6 odstotka za meso in mesne izdelke

Še v začetku leta smo imeli na letni ravni dvoodstotno inflacijo, a aprila in maja že 1,2-odstotno deflacijo​. Letos smo bili priča velikim znižanjem cen naftnih derivatov (okrog četrtine) ter električne energije, oblek in obutve. So se pa maja na letni ravni hrana in brezalkoholne pijače podražile za 5,1 odstotka, zgolj maja za 2,4 odstotka, kažejo statistični podatki. V letu dni se je sadje podražilo za 23,4 odstotka, meso in mesni izdelki pa za 10,6 odstotka. Podražila naj bi se še kruh in (biskvitno) pecivo.

Jure Bojnec, pomočnik direktorja Pomurskih mlekarn, ki so prek podjetij RRC in Terra Australis v 100-odstotni lasti Anthonyja Tomažina, pove, da v zadnjem obdobju niso podražili mleka in mlečnih izdelkov, ne v lastnih trgovinah in ne pri preostalih trgovcih. Konec marca so res dvignili cene, kar pa je bilo dogovorjeno že pred epidemijo, potem pa so tudi s cenovnimi akcijami promovirali slovensko mleko. V Žitu, ki je eno največjih slovenskih prehrambnih podjetij, in pri njihovem lastniku Podravki prav tako niso dražili izdelkov, ki jih proizvajajo. Podražitev v kratkem ni pričakovati, še dodajajo. So pa imeli težave, kakor tudi druga prehrambna podjetja, zaradi manjše prodaje šolam, hotelom in restavracijam, ki so bili zaradi epidemije zaprti. Več povpraševanja pa je bilo po predpečenih kruhih in pekovskem pecivu, čemur so prilagodili ponudbo. Uredili so lastno spletno trgovino, kjer lahko potrošniki iz cele Slovenije naročijo dostavo izdelkov na dom. V Ljubljani in Mariboru je mogoče njihove izdelke naročiti še prek spletne aplikacije Wolt.

V Košakih prvič po desetletju z dobičkom

Marko Žerak, prokurist podjetja Košaki TMI (od 1. aprila je direktor podjetja Svarun Udovič), pojasni, da so zaradi afriške prašičje kuge, ki je v Sloveniji na srečo nismo imeli, lani jeseni in pozimi cene svinjskega mesa poskočile, predvsem zaradi rasti cen na svetovnih trgih. Rast je bila od pet do 20 odstotkov, a so vmes cene že padle. "Pri drugih vrstah mesa je bila rast cen minimalna. Rast cen je bila ob višjih odkupnih cenah tudi posledica višjih stroškov dela, a ne le zaradi minimalne plače, temveč ker je izrazito pomanjkanje mesarjev. Dogajanje okrog koronavirusa v podjetju ni pustilo večjih posledic, ne pri dobavi in ne pri zbolevanju zaposlenih. Že tako je v prehrambni branži treba upoštevati higienske standarde, k temu pa smo dodali socialno distanco," razloži Žerak in doda, da je podjetje, ki je v lasti njegovega očeta Antona Žeraka, lani prvič po letu 2010 poslovalo z dobičkom. Podjetje s 100 zaposlenimi je ob slabih 12 milijonov evrov prihodkov imelo blizu 100 tisoč evrov dobička. Verjetno bo letos prihodkov nekaj manj zaradi dlje časa zaprtih hotelov in restavracij, zato bi bili s ponovitvijo lanskih rezultatov nadvse zadovoljni.

Slabša letina dražila jabolka

Boštjan Jager, direktor podjetja Jagros (Trgovine Jager), pojasni: "Pri nas bistvenih podražitev v koronačasu nismo beležili. Res pa so nekateri dobavitelji nekoliko dvignili cene mlevskih izdelkov in mok. Cene mlečnih izdelkov so ostale na enakem nivoju. Manj je bilo morda akcij, saj so bile aktivnosti težje izvedljive. Cene kruha se niso spreminjale. Res so bile nekoliko višje cene sadja v tem obdobju, a je to bolj odraz sezonskih nihanj. Treba je vedeti, da je bil v lanski sezoni pridelek jabolk v Sloveniji manjši, tudi drugje v EU, posledično pa so bila jabolka, ki predstavljajo visoko količinsko realizacijo, dražja. Pri mesu so bile letos cene celo nekoliko nižje, saj smo vsi trgovci imeli v ponudbi še več slovenskega mesa, ko se je ustavila njegova dobava v javne zavode in HoReCa kanal, je pa slovensko meso nekaj dražje. Prodaja živil se je v obdobju, ko so zaprli šole, objekte družbene prehrane, gostilne, v trgovinah povečala, ker smo se v večini prehranjevali doma. Prehod blaga čez državne meje je bil vseskozi možen, zato ni bilo večjih prekinitev dobav iz tujine. Vseskozi smo se trudili, da so bile police polne, a se moramo zavedati, da Slovenija ni samooskrbna in imamo v nekaterih segmentih primanjkljaje, saj vsi pridelovalci pridejo na trg z istim izdelkom v istem obdobju."
V Mercatorju ne višajo cen, pravijo. "V času koronakrize povišanj cen ni bilo, razen nekaj izdelkov, katerih spremembo cen so dobavitelji napovedali že ob začetku leta. V času epidemije so ljudje opravili manj nakupov, košarica pa je bila večja. Kupovali so predvsem osnovna in trajnejša živila - torej moko, olje, sladkor, testenine. Posebnost je bil kvas, katerega prodaja je za krajši čas močno narasla in se je povišala tudi njegova cena, saj ni bilo druge možnosti (le en dobavitelj). Vendar smo tudi za kvas kmalu zagotovili več izbire in temu je sledila možnost izbire glede cene. V začetku pomladi in poletja, odvisno od vremena, so cene višje le pri sadju in zelenjavi, kar pa je za ta letni čas običajno. Kako bo s cenami v prihodnje, težko napovemo, saj so maloprodajne cene najbolj odvisne od nabavnih cen, ki jih določajo proizvajalci oziroma dobavitelji. Ko ti napovejo spremembo cen, le-te skušamo, kolikor je možno, zadržati, tudi na račun marž, a upravičene spremembe cen prej ali slej moramo sprejeti. Tak primer je svinjsko meso, ki se je vse lansko leto občutno dražilo na borzi," obrazložijo v Mercatorju in dodajo, da se trudijo ponuditi čim več slovenskih izdelkov. Dodajo, da skrbijo za čim večjo izbiro in cenovni razpon izdelkov, ki jih ponujajo, so pa letos opažali presežke pri solati, želijo, da bi imeli več domačih pridelovalcev korenja, bučk, jajčevcev, radiča, cvetače in sadja.

Višje nabavne cene in ne trgovske marže

V Sparu Slovenija pravijo, da se cene izdelkov v trgovini spreminjajo sorazmerno s spremembami nabavnih cen. "Razlogi za navedene podražitve so višje nabavne cene, saj so nekateri slovenski dobavitelji mesnin, mlečnih izdelkov, kruha in biskvitnega peciva z aprilom povišali cene svojih izdelkov, a so to napovedali že pred prihodom koronavirusa. Pri sadju in zelenjavi vsako leto opažamo sezonsko nihanje cen, saj so cene odvisne od ponudbe, razpoložljivosti določenega sadja in zelenjave ter vremenskih in drugih vplivov. Pri dobavi iz tujine smo v času epidemije imeli nekaj izzivov s transportom in organizacijo dobave blaga, a smo se uspeli prilagoditi in blago nadomestiti z izdelki iz Slovenije. Zaradi nepredvidljivih razmer ne moremo komentirati trendov, ki jih v letošnjem letu lahko pričakujemo v trgovski panogi, a se bomo ves čas prilagajali razmeram in kupcem zagotavljali najboljše razmerje med kakovostjo in ceno," obljubljajo v Sparu.
Tina Cipot, v Lidlu Slovenija vodja korporativnega komuniciranja, pa pojasni, da o splošni podražitvi izdelkov v njihovih trgovinah ni mogoče govoriti. Izvedli so preverjanje cen v redni ponudbi (primerjava cen 1. in 2. marca z 20. majem) in večjega gibanja v času koronavirusa ni bilo. Cene za izdelke iz svežega govejega, piščančjega in svinjskega mesa iz redne ponudbe (skupno več kot 40 vrst izdelkov) so bile na enaki ravni, osem se jih je pocenilo, le en izdelek iz te skupine je bil za nekaj centov dražji. Vsa mleka iz redne ponudbe so ohranila enako ceno, kakor sveži kvas, moka, bela štruca, beli sladkor, običajni riž, jabolka, ananas, banane in paradižnik, solata pa se je celo pocenila. "Po razglasitvi epidemije smo beležili precejšen padec števila nakupov, a je zrasla vrednost povprečnega nakupa. Vendar prihodki na ravni trgovine kljub normalizaciji razmer še ne dosegajo ravni pred razglasitvijo epidemije. Kljub zapiranju meja in drugim ukrepom, ki so pričeli veljati tako v Sloveniji kot v drugih evropskih državah, večjega pomanjkanja oziroma izpadov nismo zaznali. Naši dobavitelji so se dobesedno čez noč prilagodili novim razmeram, tudi iz tujine je transport potekal nemoteno. Ob razglasitvi epidemije smo količine razpoložljivih izdelkov iz Slovenije v vseh segmentih, kjer je to bilo izvedljivo, povečali. Z dobavitelji skupaj načrtujemo količine izdelkov na podlagi trendov in analiz prodaje preteklih let. Že v času priprave na novo sezono pridelovalci od nas prejmejo predvidene količine, ki jih bomo odkupili. Tako načrtovanje je velika prednost za nas, da si zagotovimo zadostne količine, dobaviteljem pa omogočimo boljše načrtovanje proizvodnje ali pridelave izdelkov," poudarijo v Lidlu.