Duševno zdravje otrok: Trije črni oblaki nad mladimi

"Samo v letu 2018 so motnje duševnega zdravja prizadele 84 milijonov ljudi v EU, kar je več kot enajst odstotkov evropskega prebivalstva. Pandemija je ta trend le še poudarila, saj je ustvarila večjo izolacijo, negotovost in pomanjkanje stabilnosti. Stanje na področju stresa, tesnobe in depresije se je močno poslabšalo in nas vse prizadelo na različne načine. Samo v Evropi je bilo po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije do 30 odstotkov prebivalstva v prvem letu covida v hudi stiski. Pri otrocih in mladostnikih pa se ta številka dvigne na 50 odstotkov," naniza podatke poslanka v skupini liberalcev EP Renew Europe Soraya Rodriguez, članica odbora za javno zdravje. Kljub velikemu vplivu na blaginjo ter socialno kohezijo in produktivnost motnje duševnega zdravja ostajajo eno najbolj zanemarjenih področij javnega zdravja in sorazmerno nizka prednostna naloga po vsej EU, je še opozorila poslanka, ki se je udeležila okrogle mize Duševno zdravje: problemi in izzivi, s katerimi se soočajo mladostniki, ki jo je organizirala evropska poslanka iz vrst LMŠ Irena Joveva. Slednja je poudarila, da se bo zavzemala, da bi vsem mladim z duševnimi stiskami ali motnjami zagotovili dostopno, brezplačno in pravočasno pomoč, in za več informiranja, obveščanja o duševnih problemih.

Stres se je podvojil, osamljenost potrojila

In kakšna je slika duševnega zdravja med mladimi? Dr. Andrej Naterer s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, soavtor raziskave Mladina 2020, pravi, da so z duševnim zdravjem mladih povezani "trije črni oblaki": "Prvi je stres. Od leta 2010 do danes se je ta med mladimi povečal za več kot dvakrat, s 17 odstotkov je narasel na 36. Predvsem se je povečal stres med tistimi mladimi, ki pravijo, da stres čutijo večino dni v tednu. Ob tem se je povečal delež tistih mladih, ki se počutijo osamljeni. Ta se je skoraj potrojil." Ali je koronavirus prispeval k osamljenosti? "Ja. Ampak ne bistveno. Osamljenost se je začela povečevati že prej in gre za trend ter bo verjetno še naraščala," izpostavlja Naterer. Tretji temni oblak pa je porast strahov med mladimi, ki so vezani na številna, različna področja.

Psihologinja dr. Andreja Poljanec, specialistka zakonske in družinske terapije, je ob tem dejala, da se velikokrat pozablja, da "mladi nimajo zrelih možganov, zrele osebnosti, zrelega načina čustvovanja, tudi ne zrelega načina odzivanja ali pa spoprijemanja s stiskami v odnosih". Mlade se je prejšnja desetletja prehitro obravnavalo kot bolj zrele, kakor so bili v resnici, pravi psihologinja. "Od njih smo imeli ali pa mnogi še imajo previsoka pričakovanja. Hkrati pa jim odrasli zato ne ponujamo pravega občutka varnosti, da bi nam mladi lahko zaupali, da bi se na nas lahko zanesli, nas v stiski prosili za pomoč ne glede na to, za kakšno stisko gre. Odrasli prevečkrat zanemarjamo potrebe pri mladih, ki jih sami doživljamo kot mogoče premajhne, da bi se z njimi sploh ukvarjali, v resnici pa pri mladih že majhne stiske povzročajo večji odziv v telesu. Nevrološki stresni odziv je pri mladih večji prav zaradi te celostne nezrelosti," je izpostavila govornica, ki je prepričana, da bi se morali odrasli veliko bolj vztrajno in jasno poglobiti v to, kaj mladi potrebujejo in jim veliko bolj stati ob strani. Ker je družba bolj stara kot mlada, bi veliko več ljudi moralo skrbeti za mlade, da bi ti začeli odraslim zaupati, je prepričana Andreja Poljanec. Poudarila je še, da je za duševno zdravje mladih zelo pomembno, kako politika poskrbi za družine.

Mladi čutijo, da jih odrasli težko razumejo

"Mladi živijo v drugačnem svetu, kar je bilo vedno res, a danes je napredek in nivo sprememb mnogo večji in hitrejši. Zaradi hitrosti sprememb in tehnološkega razvoja, kako se svet spreminja iz tedna v teden, je odraslim vedno težje razumeti mlade. Ključ do pomoči drugemu pa je ravno razumevanje drugega. Da ta čuti, da je razumljen. In mladi čutijo, da jih odrasli vedno težje razumejo," pripoveduje o svojih izkušnjah Klemen Selaković, avtor podkasta Aidea, pri katerem sodelujejo tudi mladi.

Udeleženci okrogle mize so bili enotni, da bomo kot družba morali več storiti za mlade, še posebej v letu 2022, ki ga je Evropska komisija razglasila za evropsko leto mladih, "s čimer želi dati večji poudarek vključevanju mladih v oblikovanje evropskih in nacionalnih politik, v ospredje postaviti glas mladih, s tem pa številne plati življenja mladih od izobraževanja, zaposlovanja pa vse do dobrega počutja, njihove samozavesti in zdravja, kulturnega udejstvovanja in iskanja rešitev za izzive prihodnosti," je dejala Joveva.