Novela po mnenju predlagatelja prinaša tudi preprostejšo in preglednejšo izvedbo lokalnih volitev. Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič je v okviru četrtkove obravnave novele zakona v DZ pojasnil, da se z novelo uresničuje odločba ustavnega sodišča, ki ureja volilni spor. V zakon so vključili tudi nekatere predloge Državne volilne komisije (DVK), na primer glede enotne informacijske podpore in povezljivosti podatkov. Poenostavlja se tudi volitve v svete ožjih delov občin.
Ključna rešitev je celovita ureditev volilnega spora. Med drugim se podaljšuje rok za vložitev ugovora pri občinski volilni komisiji z dosedanjih 48 ur po glasovanju na dva dni po dnevu glasovanja. Ugovor pa bo po novem lahko poleg kandidatov oz. predstavnikov liste kandidatov vložil vsak volivec.
Tožbo na upravno sodišče bo možno vložiti v 15 dneh dneh po objavi akta o izidu volitev. Stranka bo procesna dejanja v postopku pred sodiščem lahko opravljala samo po pooblaščencu. Občinski svet pa se bo zgolj seznanil z izvolitvijo članov, ne pa več potrjeval mandatov.
Še ena pomembna sprememba je omejitev zaračunavanja stroškov državnih organov občinam. Z novelo pa se določa tudi pravno podlago za povezovanje različnih evidenc in upravljanje osebnih podatkov, torej podlaga tudi za bolj digitaliziran proces.
K predlogu je bilo tudi za plenarno zasedanje vloženih več dopolnil. Brez večinske podpore so na današnjem glasovanju ostala dopolnila SDS. Ta je med drugim predlagala, da državljani tretjih držav ne bi imeli več pravice voliti članov občinskega sveta in tudi ne župana. Nekaj sprememb so predlagali tudi pri ureditvi volilnega spora, med drugim bi črtali možnost, da lahko sodišče sprejme odločitev tudi brez izvedene glavne obravnave.
Je pa DZ danes sprejel dopolnilo Svobode, s katerim se še dodatno opredeljuje, v kakšnih primerih glavna obravnava ni potrebna, in sicer če so navedbe tožnika očitno neutemeljene ali če zatrjevane nepravilnosti, tudi če bi bile podane, ne bi mogle privesti do drugačne razdelitve mandatov. Na predlog koalicije so še določili, da bo Državna volilna komisija nosila stroške informacijske podpore tudi za predčasne volitve v občinske svete.
Podlaga za nov način zaračunavanja cestnine za tovornjake in enodnevno vinjeto
DZ je potrdil zakona o cestninjenju, s katerim v pravni red prenaša določbe evropske direktive glede novega načina zaračunavanja cestnine za tovorna vozila glede na izpuste ogljikovega dioksida (CO2). Opredeljuje tudi novo, enodnevno vinjeto, ki bo na voljo najpozneje od 25. marca 2030.
Ena izmed bistvenih novosti direktive vzpostavitev novega načina zaračunavanja cestnine za tovorna vozila glede na emisije CO2. "To glede na dosedanjo ureditev pomeni, da se na novo opredeljuje razvrščanje tovornih vozil v posamezne emisijske razrede, ki pomeni osnovo za določanje višine cestnine," je v četrtkovi drugi obravnavi predloga povedal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh.
Za vozila do 3,5 tone največje dovoljene mase pa se cestnina še naprej plačuje na določen čas uporabe cestninske ceste, pri čemer zakon opredeljuje novo vrsto kratkoročne elektronske vinjete, in sicer enodnevno vinjeto. Zakon ureja določitev časovne veljavnosti posameznih vinjet in cenovna razmerja med njimi. Cena polletne elektronske vinjete znaša 55 odstotkov cene letne vinjete, cena mesečne znaša 19 odstotkov te cene, cena tedenske 11 odstotkov cene letne, cena dnevne pa devet odstotkov cene letne elektronske vinjete.
Na novo je definirano postopanje prekrškovnega organa v primerih, ko je cestninski prekršek storjen z motornim vozilom, registriranim v drugih državah EU ali državah Evropskega gospodarskega prostora. "Gre za določbe, s katerimi se uvaja poenostavljen na ravni EU unificiran postopek pridobivanja podatkov o lastništvu motornih vozil. S tem se na tem področju vzpostavlja večja učinkovitost," je dejal.
SDS je na matičnem odboru in v obravnavi v DZ predlagal črtanje uvedbe cestnin za mostove in predore, ki jo uredba omogoča, ter znižanje cene polletne vinjete, a vlada predlogov ni podprla. Kot je povedal Rajh, se dodatna cestnina lahko predpiše samo v primeru, ko predor ali most povezuje Slovenijo s sosednjo državo, kot na primer velja za avtocestni predor Karavanke. Vlada lahko to določi za drug cestni objekt, a se cestnini za uporabo ceste in objekta ne smeta podvajati oz. dvojno zaračunavati. Povedal je še, da razmerja med vinjetami predpisuje evropska direktiva.
