Sanja Verovnik
Cene za gospodinjski odjem so pri večini dobaviteljev od 30 do 50 evrov za megavatno uro in so bolj ali manj fiksne.
Cene energentov še nikoli niso bile na tako visoki ravni kot zdaj, kar bo po žepu udarilo tako poslovne odjemalce kot gospodinjstva. A nekatera gospodinjstva bodo podražitve občutila še bolj, saj so zneski na njihovih položnicah tudi do petkrat višji kot pri ostalih. Razlog? Označena so kot poslovni odjemalci. Kar ni pravilno, pravi direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS Boštjan Udovič, saj diskriminacije med državljani ne bi smelo biti. Rešitev za nastale težave vidi v upoštevanju zakonodaje, ki je popolnoma jasna in opredeljuje, kdo je gospodinjski odjemalec in kdo ni, v novih pogodbah z dobavitelji energentov, predvsem pa v uskladitvi cen energentov, ki bi bile pravične za vse.
Petkrat višja cena za poslovne odjemalce
V Združenju upravnikov nepremičnin, ki deluje v okviru GZS - Zbornice za poslovanje z nepremičninami, so tako včeraj sklicali tiskovno konferenco, da bi predstavili problematiko in dosedanje korake, ki so jih napravili za rešitev nastalih težav. Kot je pojasnil Udovič, si že več mesecev prizadevajo etažnim lastnikom omogočiti, da bi lahko v izjemno zaostrenih razmerah na trgu energente za potrebe večstanovanjskih stavb, torej elektriko in zemeljski plin, pridobivali na podlagi rednih cenikov za gospodinjske odjemalce. Dobavitelji namreč dobavo energentov večstanovanjskim stavbam opredeljujejo kot poslovno dobavo oziroma odjemna mesta v večstanovanjskih stavbah štejejo kot odjemna mesta za poslovni odjem. V časih, ko se cene energentov višajo, je problem postal bistveno bolj pereč, tako Udovič, ker se je zelo povečala razlika med cenami energentov za gospodinjski in poslovni odjem - v določenih primerih je cena kar petkrat višja.
Kot je pojasnil Udovič, gre običajno za dobavo energentov za skupne kurilnice večstanovanjskih objektov, včasih tudi več njih uporablja eno kotlovnico, ali druge skupne prostore. V času nizkih cen energentov je bil poslovni odjem najugodnejši, s podražitvami pa se je to spremenilo in je najdražji, je dejala Ksenija Virant, predsednica Združenja upravnikov nepremičnin pri GZS - Zbornici za poslovanje z nepremičninami in direktorica družbe za upravljanje Terca. Po njenem mnenju gre za grehe iz preteklosti, za katere pa niso krivi upravniki, kot menijo sedaj nekateri. Upravnik je tisti, ki zakupi energente, in dober upravnik išče vedno najugodnejšo varianto, je še poudarila Virantova. "Pri izbiri ponudb nas je zanimala samo najugodnejša cena," je pripomnila Janja Horvat Jaklič, direktorica stanovanjskega podjetja Zarja. A Boštjan Udovič je o tem, v katero kategorijo sodijo stanovalci, jasen: "Stanovalci niso poslovni odjemalci, saj so končni uporabniki teh energentov skoraj izključno fizične osebe oziroma potrošniki. Tako Zakon o oskrbi s plini kot Zakon o oskrbi z električno energijo sta glede tega jasna."
Vavčerji ne bodo odpravili anomalij
Bodo energetski vavčerji omilili stiske stanovalcev? Boštjan Udovič, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS, meni, da bodo v pomoč, a ne bodo odpravili vseh anomalij. Bolj kritična je Janja Horvat Jaklič, direktorica stanovanjskega podjetja Zarja: "Če bi se upoštevala veljavna zakonodaja, vavčerji sploh ne bi bili potrebni. Zdaj pa bodo samo v pomoč dobaviteljem, ki se že zdaj hvalijo z dobički." Država po besedah Jakličeve ne rešuje problema v osnovi, v obliki vavčerjev daje le obliž na nastale težave.
"Nismo krivi upravniki"
Z njihovim stališčem, da gre pri takšnem odjemu nedvomno za gospodinjski odjem, so se, vsaj v začetku, strinjali tudi pri regulatorju trga energentov, torej Agenciji za energijo, je pojasnil Udovič. "Tudi dobavitelji so se odzvali na naše pobude, a so nam dali vedeti, da se v tej kurilni sezoni ne bo spremenilo nič, ker so energenti že nabavljeni in pogodbe podpisane. Ta pomislek smo sicer razumeli, a hkrati menimo, da še ni nič zamujenega in je še dovolj časa, da se pravočasno uskladijo vsaj cene za januar," je prepričan Udovič. Po njegovih besedah se je stališče pristojnih kasneje spremenilo: "Jasno so nam dali vedeti, da je odločitev, ali gre v konkretnem primeru za gospodinjski ali poslovni odjem, v celoti prepuščena dobavitelju oziroma distributerju."
Lani za 40,3 odstotka višje cene kot v letu 2020
Agencija za energijo je v začetku decembra objavila poročilo, za koliko so se v večjih slovenskih mestih povišale cene ogrevanja in priprave sanitarne tople vode (poročilo je zajelo devet mest, v katerih se iz sistemov daljinskega ogrevanja oskrbuje skoraj 70 odstotkov vseh gospodinjskih odjemalcev toplote, priključenih na distribucijske sisteme). Povprečna maloprodajna cena toplote je po njihovih izračunih za značilnega gospodinjskega odjemalca toplote v večstanovanjski stavbi v decembru 2021 znašala 120,69 evra za megavatno uro, kar je 40,3 odstotka več kot v letu 2020. Cene toplote decembra 2021 so se glede na leto 2020 za gospodinjske odjemalce najbolj zvišale v Mariboru (158,85 evra ali za 62,3 odstotka), na Jesenicah (147,88 evra ali za 57,3 odstotka) in Ljubljani (124,86 evra ali za 48,5 odstotka). Podražitev je bila najmanjša v Celju (87,52 evra ali za 4,5 odstotka), na Ravnah na Koroškem pa je cena toplote v primerjavi z lani celo nižja za 3,3 odstotka (124,77 evra za megavatno uro).
Da je država prepustila odločitev dobaviteljem, je s konkretnim primerom opisal Marjan Potočnik, direktor in solastnik podjetja Dominvest z Jesenic: "Pogodba z dobavitelji o oskrbi z energenti je za 1200 gospodinjstev na Jesenicah potekla konec decembra lani. Ponudbe smo začeli pridobivati že v septembru in kmalu spoznali, da nam dobavitelji, kot so nas obvestili, gospodinjskega odjema ne morejo več zagotoviti. Ponujena nam je bila torej zgolj ena možnost, poslovni odjem, posledica tega pa je petkratna podražitev energentov. Cena se je tako zvišala z 0,19 evra/KWh na 0,76." Po Potočnikovih besedah za nastale razmere tako niso krivi upravniki, ampak predvsem država, ker dobaviteljem omogoča proste roke pri odločanju, kdo bo kakšen odjemalec. O tem bi morala odločati pristojno ministrstvo in agencija, je zatrdil Potočnik.
Razlika med gospodinjskim in poslovnim odjemom
Cene za gospodinjski odjem so pri večini dobaviteljev od 30 do 50 evrov za megavatno uro in so bolj ali manj fiksne, pojasni Boštjan Udovič, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS. Cene poslovnega odjema pa se dnevno spreminjajo, ta mesec znašajo 120 evrov za megavatno uro, v decembru pa 125 evrov. Takrat je bila cena elektrike in zemeljskega plina po Udovičevih besedah tudi najvišja.
Udovič pa je prepričan, da takšno stališče ne vzdrži resne presoje, saj je zakonodaja glede tega jasna. Zato si bodo pri Združenju upravnikov nepremičnin še naprej prizadevali, da v čim krajšem času dosežejo sistematično rešitev tega problema, saj se v nasprotnem primeru potrošnikom, ki so etažni lastniki, povzroča škoda, hkrati pa se jih spravlja v neenakopraven položaj v razmerju do drugih državljanov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
