Urban Červek
Tik pred tem, da bi sklep o zaključku postopka poenostavljene prisilne poravnave nad podjetjem Electa Holding, v katerem imata polovična lastniška deleža sinova ljubljanskega župana Zorana Jankovića, Damijan Janković in Jure Janković, postal pravnomočen, je to preprečila pritožba, o čemer je sicer prvi poročal Siol. Po njihovih podatkih naj bi bilo pritožbo vložilo sodišče kot upnik, saj mu podjetje Electa Holding dolguje za dobrih 3000 evrov neplačanih taks in drugih stroškov. A kot smo včeraj izvedeli na ljubljanskem okrožnem sodišču, je pritožbo vložilo državno odvetništvo kot zastopnik Republike Slovenije v sodnih postopkih. Na državnem odvetništvu so nam to informacijo potrdili. "Pritožbo smo vložili v skladu z obvestilom ministrstva za pravosodje o dejstvih, ki bi lahko utemeljevala podlago za razveljavitev poenostavljene prisilne poravnave. O utemeljenosti pritožbe bo odločalo Višje sodišče v Ljubljani v pritožbenem postopku. Ker gre za odprt sodni postopek, zadeve vsebinsko ne moremo podrobneje komentirati," pojasnjujejo na državnem pravobranilstvu.
Pritožba je prišla sicer v okviru pritožbenega naroka, minuli petek je bilo to, a skorajda v zadnji minuti. Sodišče je sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave namreč izdalo 29. avgusta letos, v njem pa podpisana okrožna sodnica Majda Čebulj navaja 15-dnevni rok za pritožbo, ki se je torej iztekel 14. septembra.
Primer iz Maribora: podjetnik Zoran Šolaja
Med bolj znanimi primeri, v katerih je, sodeč po Ajpesovi dokumentaciji o insolventnih postopkih, mogoče razbrati zapletanje v teh postopkih, iskanje (pravnih) lukenj in stranskih vrat, so podjetja, ki so bila v preteklosti povezana s štajerskim podjetnikom Zoranom Šolajo, slovitem po postavitvi mariborskega hotela City. Šolaja je bil v teh podjetjih bodisi ustanovitelj bodisi zastopnik oziroma direktor, v času insolventnih postopkov pa vidne, uradne funkcije povsod niti ni imel, čeprav je neuradno ponekod še igral pomembno vlogo. Šolaja se je kot zadolženi samostojni podjetnik pred štirimi leti rešil s poenostavljeno prisilno poravnavo. Zoran Šolaja, s.p., je upnike prepričal z 1,5-odstotnim plačilom njihovih navadnih terjatev. S poenostavljeno prisilno poravnavo in 5,5-odstotnim plačilom dolgov se je leta 2017 izvleklo tudi gostinsko podjetje Arabica, po podatkih Gvina je danes davčni neplačnik. V podjetju Grajski trg, ki je upravljalo restavracijo in kavarno Florjan v centru Maribora, so šefi leta 2015 prav tako stavili na poenostavljeno prisilno poravnavo, vendar jim ni uspela. Na predlog upnika Republike Slovenije je Grajski trg lani šel v stečaj, njegova stečajna masa ne zadostuje niti za stroške postopka. Rekorderja zapletljajev ter upravljavskih, finančnih in pravnih manevrov, podjetje Mestna vrata, katerega premoženje je hotel City, so leta 2015 tudi poskušali sanirati s poenostavljeno prisilno poravnavo. Upniki so večkrat dokazovali, da so Mestna vrata zrela za stečaj, a je vodstvu podjetja z neumornimi, neskončnimi pritožbami uspelo obratno prepričati (zlasti višje) sodišče. Od oktobra 2018 so Mestna vrata vendarle v stečaju. (na)
