Konec januarja je pričel Holding Slovenske elektrarne (HSE) prevzemati električno energijo iz TE Ugljevik. Dogovor predvideva dobavo ene tretjine proizvedene električne, kar na letnem nivoju pomeni okrog 500 gigavatnih ur (GWh) oziroma toliko kot porabi 123.000 gospodinjskih odjemalcev. "Začetek dobave električne energije iz Ugljevika je pomemben dosežek uspešno zaključenega arbitražnega postopka v Beogradu in pogajanj ter vseh aktivnosti, usmerjenih v uveljavitev pravic nekdanjega Elektrogospodarstva Slovenije (EGS-RI), ki jih je več kot desetletje vodil HSE," pojasnjujejo.
Odškodnino bodo odplačevali sedem let
Do tretjine električne energije, ki jo proizvede TE Ugljevik, je upravičena družba Elektrogospodarstvo Slovenije (EGS-RI), ki je sodelovala pri izgradnji Rudnika in Termoelektrarne Ugljevik (RiTE), po njenem pooblastilu pa jo bo prevzemal največji slovenski proizvajalec električne energije, HSE. Dobava električne energije poteka preko Elektroprivrede Republike Srpske (ERS), HSE pa jo bo praviloma prevzemal na mejah Bosne in Hercegovine. "Ta torek podpisane pogodbe o ponovni dobavi električne energije in plačilu glavnice odškodnine za nedobavljeno električno energijo v višini 67 milijonov evrov štejemo kot pomemben dosežek v uveljavljanju pravic slovenskega elektrogospodarstva iz naslova preteklih vlaganj," še dodajajo v HSE. 67 milijonov odškodnine s pripadajočimi obrestmi se nanaša na nedobavljeno električno energijo do 31. decembra 2021. Obročno odplačilo glavnice v višini 67 milijonov evrov se začne 30. junija letos, izvajalo pa se bo sedem let v štirinajstih obrokih, ki so tudi dodatno pogodbeno obrestovani, še pojasnjujejo.
125
milijonov evrov odškodnine s pripadajočimi obrestmi se nadejajo v HSE
Pogajanja med HSE, TE Ugljevik in Elektroprivredo Republike Srpske se medtem nadaljujejo, saj je treba rešiti še nekatera preostala odprta vprašanja. V HSE pojasnjujejo, da gre za izplačilo preostalih obresti, kot izhajajo iz izdanih arbitražnih odločb, plačilom odškodnine za nedobavljeno električno energijo po 1. januarju 2022 in plačili, vezanimi na zahtevke, ki jih EGS-RI v institucionalni arbitraži s sedežem v Washingtonu (ICSID) uveljavlja zoper državo Bosno in Hercegovino.
Dobave je prekinila vojna na Balkanu
In kako je nastalo dolg Termoelektrarne Ugljevik? Družba Elektrogospodarstva Slovenije je v obdobju 1981-1991, sodelovala pri izgradnji Rudnika in termoelektrarne Ugljevik. Torej v 80. letih prejšnjega stoletja, ko sta bili Slovenija in Bosna in Hercegovina del skupne države. Družba EGS, v kateri je bila skoncentrirana takratna energetika v Sloveniji, pa je sofinancirala gradnjo. V zameno za to naj bi v naslednjih letih prejemali električno energijo. Termoelektrarna Ugljevik je bila končana leta 1985, EGS pa je elektriko dobival do leta 1991. Po začetku vojne v BiH in na Hrvaškem so bile omrežne povezave prekinjene, s tem pa tudi dobava elektrike.
Za okoli 9 milijonov evrov stroškov
Stroški dveh arbitražnih postopkov, pogajanj in drugih dejavnosti so po poročanju Financ, znašali med osem in devet milijoni evrov. Gre za stroške odvetniškega zastopanja, angažiranih zunanjih izvedencev in prevajanja, stroški taks tribunalov in plačila arbitrov. Holding Slovenske elektrarne zastopa odvetniška pisarna Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, vse aktivnosti pa usklajuje Uroš Podobnik, poslovni direktor HSE.
Začetek arbitražnega postopka zoper Rudnik in Termoelektrarno Ugljevik sega v junij 2014. Takrat je HSE za EGS-RI zoper družbo RiTE Ugljevik vložil zahtevo za ad hoc arbitražo s sedežem v Beogradu. Gre za spor EGS-RI v zvezi z vlaganji v izgradnjo rudnika in termoelektrarne. Arbitražni tribunal je julija 2023 izdal delno odločbo o izplačilu odškodnine 67 milijonov evrov glavnice iz naslova nedobavljene električne energije iz Termoelektrarne Ugljevik skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Oktobra 2023 pa je tribunal izdal še končno arbitražno odločbo, s katero je toženi stranki naložil še izplačilo 58,2 milijona evrov obresti, natečenih do dne 31. decembra 2021.