En del turizma okreva, drugi je še vedno v krizi

V mestnih hotelih so večjemu številu okužb sledile množične odpovedi rezervacij.

Igor Napast

Število dnevnih okužb še vedno narašča. V četrtek so tako potrdili 4069 okužb z novim koronavirusom, delež pozitivnih izvidov je bil skoraj 36,7-odstoten. Namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na NIJZ Nuška Čakš Jager je povedala, da je najpogostejši vir okužb zdaj lokalni, zelo malo je uvoženega vira. "Kar se starosti tiče, se je trend izrazito obrnil v mlajšo populacijo. Vidimo, da v starostnih skupinah od 15 do 24 in od 25 do 34 let pravzaprav sledimo glavnini vseh okuženih primerov." Čakš Jagrova je spregovorila tudi o silvestrovanju v tujini. Zabeležili so dva izbruha. V prvem sklopu je bilo med 559 udeleženci do včeraj zvečer potrjenih 152 okuženih, v drugem pa je med 373 udeleženci pozitivnih 48 oseb. Vlada sicer za zdaj novih zaostritev ne načrtuje, v gospodarstvu pa posledice petega vala epidemije že čutijo. Nekatera podjetja imajo več ljudi v karanteni in so zato moteni proizvodni procesi, še najbolj zaskrbljeni pa so v turizmu, saj že beležijo množične preklice rezervacij.

Turistični sektor zahteva pomoč

V Turistično-gostinski zbornici Slovenije (TGZS) so zato na vlado naslovili zahtevo po takojšnji uvedbi sofinanciranja skrajšanega delovnega časa za celotno turistično gospodarstvo z osnovo v višini povprečne plače, kot jo je predvideval PKP 9. Ponovno pa so tudi opozorili, da je za najbolj ogrožena podjetja nujno treba hitro zagotoviti izplačilo enkratnega dodatka za turizem, ki se napoveduje že od lanske pomladi. Pri tem bi bili zajeti zlasti mestni in poslovni turizem, turistične agencije in vodniki ter del gostinskih dejavnosti.

"Stanje rezervacij v turizmu je obratno sorazmerno s širitvijo okužb. Glede na hitro širjenje pričakujemo slabo zasedenost vse do izboljšanja epidemiološkega stanja. Natančnejše napovedi glede termina izboljšanja nam niso znane. Zato je nujno potrebna ponovna uvedba skrajšanega delovnega časa za naslednje obdobje, najverjetneje vsaj do velike noči," je prepričan direktor TGZS Fedja Pobegajlo. "Če omenjenih pomoči ne bo, določen obseg podjetij ne bo mogel nadaljevati poslovanja, saj za to enostavno ne bodo imela na voljo dovolj sredstev," je še zaskrbljen.

Zaposlene ohranjajo s polno plačo, dela pa je le za štiri ure dnevno

Najbolj na udaru je prav mestni turizem. "Ljubljana kot ena najpomembnejših destinacij beleži v januarju 30-odstotno zasedenost, s tem da je bilo prvih nekaj dni tega meseca res dobrih zaradi silvestrovanj. Če pogledamo rezervacije za preostanek januarja, trenutno kaže, da bo zasedenost 17-odstotna. Če bo še nekaj dodatnih rezervacij, bi morda lahko prišli na 25 odstotkov. A treba je vedeti, da o pozitivnem denarnem toku govorimo šele pri 55-odstotni zasedenosti," pravi Gregor Jamnik, predsednik Združenja hotelirjev Slovenije in direktor ljubljanskega hotela Slon. Podobno kot v Ljubljani je tudi v drugih mestih. "Gre torej za ponudnike, ki smo pretežno odvisni od tujih gostov in ki zelo malo dobimo s turističnimi boni," doda.

Od ponedeljka karantena le še sedem dni

Vlada je na dopisni seji razširila nabor izjem od karantene na domu. Po visokotveganem stiku v karanteno ne bo treba cepljenim s poživitvenim odmerkom, osebam, ki so za covidom-19 zbolele pred manj kot 45 dnevi, in polno cepljenim prebolevnikom. V skladu s priporočili epidemiologov pa bo karantena od ponedeljka skrajšana na sedem dni. Nuška Čakš Jager je na včerajšnji tiskovni konferenci ob tem pojasnila tudi pomembno razliko med karanteno in samoizolacijo. V izolacijo gre bolna oseba, ki je okužena, postopek ji odredi osebni zdravnik. Karantena pa je ukrep za zdravo osebo, ki je bila v visokorizičnem stiku. Skrajšane karantene bodo veljale le za tiste, ki jim bodo odrejene od ponedeljka dalje. Osebe, ki že prestajajo karanteno, bodo morale izolirane ostati deset dni.

Take številke zasedenosti so sicer podobne kot lansko jesen in zimo, ko smo imeli v državi popolno zaprtje. "A lani smo dobili pomoč zaradi čakanja na delo in kritje fiksnih stroškov. Letos ne dobimo ničesar," poudarja. "Možno je sicer delavce poslati na krizno čakanje, a v tem primeru bi dobili le 50 odstotkov plače. Tega ne upamo storiti, ker potem bi naše zaposlene za vedno izgubili. Kader vzdržujemo in ga plačujemo za poln delovni čas, čeprav je trenutno dela le za štiri ali pet ur na dan," razlaga Jamnik.

Termalni in gorski turizem okrevata

In če Jamnik vseeno stavi na to, da bo turizem v mestih spet zacvetel v maju, pa je bistveno bolj pesimističen glede kongresnega turizma. "Kongresni turizem je mrtev in mislim, da se ne more več pobrati. Ključni ljudje so odšli, veliko kadra smo izgubili. Urad za kongresni turizem sicer še obstaja, a je zelo okrnjen. Ta segment turizma si bo opomogel nazadnje, če sploh," je kritičen. Glede mestnega turizma, se bojijo hotelirji, pa se lahko zgodba spet ponovi naslednjo jesen. "Lahko da bodo prihajali novi valovi. Če bo država želela ohraniti osnovni del mestne ponudbe, bo nam morala ciklično pomagati. Mislim, da bo to nova realnost," razmišlja Jamnik.

30-odstotna zasedenost je v januarju v mestnih hotelih.

70-odstotno so zdaj zasedene turistične kapacitete na Mariborskem Pohorju.

A povsod še zdaleč ni tako. Slovenski turizem deluje dvotirno. Medtem ko sta mestni in kongresni del še vedno v krizi, pa termalni in gorski turizem okrevata. V ospredje prihaja prostočasni in aktivni turizem. Tudi večina promocije je usmerjena v ta segment. Na Mariborskem Pohorju tako denimo ne občutijo manjšega povpraševanja. "Mi ne zaznavamo odpovedi. Nič se trenutno ne dogaja okoli tega. Trenutno smo 70-odstotno zasedeni, kar je zadovoljivo," pravi Vasja Ilešič iz podjetja 5 Start, ki upravlja Resort Pohorska vas.