Energetska revščina: Po menjavi oken si je depresivni sin poiskal službo

Ana Lah
22.11.2021 04:00

Eko sklad s pilotnim projektom ZERO500 socialno ogroženim pomaga pri obnovi hiš. Na osnovi mednarodnih primerjav ugotavljajo, da je v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami članicami EU energetska revščina nadpovprečno prisotna.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Kdor nima za sprotne stroške, seveda ne more niti obnoviti oken, strehe ali fasade. Foto: Sašo BIZJAK

Sašo Bizjak

"O energetski revščini govorimo, ko si nekdo ne more privoščiti plačila osnovnih energetskih potreb, kot so ogrevanje stanovanja, topla sanitarna voda in električna energija za naprave v stanovanju. Najbolj ogroženi so ljudje brez dohodkov ali z zelo nizkimi, brezposelni, prejemniki socialnih pomoči, upokojenci z nizkimi pokojninami, ljudje z nizkimi invalidninami, zaposleni z nizkimi, nerednimi dohodki itd. Vse več pa je dokazov, da energetska revščina nesorazmerno prizadene ženske in gospodinjstva, ki jih vodijo ženske – stanje, ki se med drugim poslabša tudi zaradi starosti, razreda in etničnega porekla," pojasnjuje Tomislav Tkalec iz nevladne okoljske organizacije Focus. Med drugim je posledica slabe energetske učinkovitosti domovanja, nizkih prihodkov in relativno visokih cen energije. Tistim, ki jo trpijo, povzroča veliko neprijetnosti: od ekonomskih težav, nezmožnosti plačila računov do socialne izolacije ali zdravstvenih težav.

V Evropi več kot 100 milijonov ljudi poleti ne more vzdrževati svojega doma primerno hladnega, več kot 50 milijonov pa si jih ne more primerno ogrevati domov. "Slovenija je glede na evropski indeks energetske revščine v spodnji - slabši - polovici držav članic EU, kar pomeni, da problem ni zanemarljiv. Na osnovi mednarodnih primerjav ugotavljamo, da je v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami članicami EU energetska revščina nadpovprečno prisotna," pojasni Tkalec. Natančnih podatkov sicer ni, je pa bilo leta 2018 glede na poskusne izračune Statističnega urada RS okrog štiri odstotke gospodinjstev, ki imajo nižji dohodek od praga tveganja revščine, hkrati pa imajo nadpovprečno visoke izdatke za energijo.

Saso Bizjak

Slovenija ima sicer že vzpostavljenih nekaj programov za naslavljanje problema energetske revščine. Focus se s tem problemom ukvarja že deset let, sodelovali so pri številnih evropskih projektih. Več kot 600 gospodinjstvom so pomagali zmanjšati zneske na letnih položnicah za energijo in vodo tudi do 100 evrov. Med drugim trenutno koordinirajo evropski projekt EmpowerMed, ki se ukvarja z energetsko revščino v Sredozemlju s posebnim poudarkom na vključevanju in opolnomočenju žensk.

Prvi državni ukrep

Na osnovi Focusovega programa brezplačnega energetskega svetovanja in izvajanja energetskih pregledov v gospodinjstvih je nastal državni program o energetski revščini, ki ga izvaja Eko sklad. Do sedaj je bilo vključenih več kot 600 gospodinjstev, ki so jim zmanjšali stroške energije in vode. To je prvi državni ukrep na področju boja proti energetski revščini in prvi takšen projekt v Evropi.

Ljudem, ki prejemajo redno socialno pomoč, Eko sklad s stoodstotnimi subvencijami nudi zamenjavo kurilne naprave. S projektom ZERO500, ki se financira iz kohezijskih sredstev, pa ljudem, ki vsaj eno leto prejemajo socialno pomoč, s stoodstotno subvencijo pomagajo pri obnovi hiše, pove Katarina Kafadar iz Eko sklada. Tisti, ki se želijo prijaviti, morajo biti vsaj polovični lastniki hiše, pove in še doda, da je v Sloveniji vsaj 14.000 prejemnikov denarne socialne pomoči, ki so hkrati tudi lastniki nepremičnine. A ogromno je tudi takih, ki so najemniki ali pa ožji družinski člani, ki živijo v nemogočih razmerah in se na poziv ne morejo prijaviti.

"Veliko energije, truda in učenja smo vložili v to, da bi denar prišel v roke pravim ljudem in na pravi način. Ob tem pa je treba zadostiti še strogim kohezijskih pravilom birokratske narave. Glede na to, da smo na polovici ukrepov, bi lahko rekla, da je uspešno," je dejala Kafadarjeva. Tudi Tkalec ocenjuje, da je ukrep ZERO500 eden bolj celostno zasnovanih in dokaj dobro naslavlja in rešuje določene situacije. A oba se strinjata, da bi mu morali nameniti več denarja in zaposlenih. Za izvedbo je namreč nujna večstranska udeležba uslužbencev na Eko skladu, izvajalcev, centrov za socialno delo ter energetskih svetovalcev, ki gredo na teren, pogledajo hiše vlagateljev in ocenijo, kaj se lahko naredi.

Optimizem po obnovi

"Nekatere hiše so v tako slabem stanju, da bi se lahko porušile, če bi dali gor fasado," pove Kafadar. Eden od vlagateljev prošnje ni imel ne elektrike ne vode: "Ta gospod je od vloge sam odstopil, saj je ugotovil, da mu ne moremo pomagati. Edina možnost bi bila, da bi se obrnil na humanitarno organizacijo. Neki gospod pa je imel porušene pol hiše, bila je brez strehe, z odprtinami za okna, imel je polivinil, da ga ni zeblo. Verjetno bi morali porušiti celo hišo in jo na novo postaviti, a preostali sta nam menjava oken in postavitev izolacije po strehi, več si nismo upali."

Energetska revščina je v Sloveniji velik problem, ki ga je epidemija še poglobila.

Shutterstock

Da se stvari izpeljejo, je tako potrebnega ogromno potrpljenja, opozori Kafadar in še doda, da so učinki včasih tudi presenetljivo pozitivni. "Ena od vlagateljic je imela sina, ki je bil v hudi depresiji. In ko smo zaključili menjavo oken (še en ukrep pa je v teku), se je sinu tako zelo izboljšalo razpoloženje, da si je poiskal službo in dobil motivacijo za delo. Zraven zmanjševanja energetske revščine smo vzbudili optimizem še na drugih področjih," pojasnjuje Kafadar.

In kako dolgo trajajo postopki? "Tukaj imam vlogo, ki jo je gospod pri nas prvič oddal 13. oktobra 2020, zaključna dokumentacija je k nam prišla 15. novembra 2021. Ljudje se najprej prijavijo z vlogo, če ta ni popolna, nekaj časa traja, da se z njimi uskladimo, kaj vse še potrebujemo. Potem pošljemo energetskega svetovalca na ogled, da ugotovi, v kakšnem stanju je stavba, kaj je najbolj primeren in nujen ukrep, da bi najbolj učinkovito zmanjšali zneske na računih za elektriko in vodo. Hkrati energetski svetovalec v okviru programa ZERO prinese paket naprav v vrednosti 50 evrov za zmanjševanje porabe energije in vode (tuš ročke, tesnila za okna, folijo za radiator ...). Do tega so upravičeni vsi, ki prejemajo varstveni dodatek, redno ali izredno socialno pomoč. Na ta manjši paket se lahko prijavijo kdajkoli, za ZERO500 pa do porabe sredstev. Računamo, da bo odprt še dva meseca," razlaga sogovornica.

Definicija in interdisciplinarni pristop

Oba poudarjata, da je najprej nujno opredeliti energetsko revščino v zakonu, nato pa se problema lotiti interdisciplinarno. Povezovati bi morali energetsko in infrastrukturno, stanovanjsko in zdravstveno politiko, razpravlja Tkalec. Kafadar pa meni, da bi morali vzpostaviti delovno skupino, ki bi vključevala ministrstvo za zdravje, okolje in prostor, infrastrukturo in socialo. Tkalec sicer pojasni, da je bila energetska revščina vključena v nacionalni energetski in podnebni načrt, a brez definicije, ciljev zmanjševanja in predvidenih ukrepov. Konkretne rešitve bi morale biti del tega dokumenta, vse navedeno se prestavlja v prihodnost. Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo javno naročilo za preučitev in strokovne podlage za razvoj ukrepov za boj proti energetski revščini, a to bo končano šele v začetku leta 2023. Tkalec predvideva, da bomo takrat prišli do definicije, ukrepov, indikatorjev, ki bodo uporabljeni, in tudi do akcijskega načrta.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta