Srečko Klapš
Medtem ko država zamuja z ukrepi, se z vse višjimi stroški energentov soočajo tudi v manjših podjetjih. Nove pogodbe vsebujejo tudi trikrat višje cene od lanskih.
Evropska komisija je že konec minulega leta ob množičnih napovedih podražitev energentov objavila možne oblike ukrepov in pomoči tako za podjetja kot prebivalstvo. In medtem ko smo poslušali napovedi koalicijskih ministrov, kako bodo ublažili vedno višje zneske na položnicah za ogrevanje in električno energijo, so se ti po petkovem posvetu le zedinili, da predlog zakona o energetskih vavčerjih prične pripravljati infrastrukturno ministrstvo Jerneja Vrtovca namesto ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Janeza Ciglerja Kralja. Tudi podpredsednik vlade Matej Tonin na vprašanja o tem, zakaj še ni znano, kdaj in kdo bo te vavčerje lahko dobil in predvsem v kolikšnem znesku, odgovarja, da bo za to poskrbel minister Vrtovec. Zato se lahko vprašamo, ali je energetski kostanj prevroč za NSi. Spomnimo še, da je minister Vrtovec v začetku leta pojasnil, da o znesku vavčerja in času uveljavitve ukrepa še tečejo usklajevanja, saj da je treba počakati, kakšne bodo na koncu dejanske posledice krize zaradi rasti cen energentov, da ne bi "prehitro potegnili potez, ki bi bile premalo ali preveč". Medtem dnevno poročamo o dvakrat do trikrat višjih zneskih na položnicah, denimo ta teden na Ptuju pa na Jesenicah in tudi v Mariboru.
3
dni časa je imelo podjetje iz Maribora, da sklene novo pogodbo o dobavi električne energije
Za zdaj neuslišani pozivi gospodarstva
Energetsko intenzivnim podjetjem pa naj bi zaradi rastočih cen plina in elektrike pomagala uredba o posrednih stroških, ki jo pripravljajo na okoljskem ministrstvu. Gre za dodelitev nadomestil za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij ogljikovega dioksida, zaradi katerih so v primerjavi s konkurenco iz drugih delov sveta manj konkurenčna. Prav včeraj se je zaključila javna obravnava, zato smo na ministrstvo Andreja Vizjaka naslovili vprašanja o tem, kdaj bi uredba lahko bila sprejeta in kdaj bi podjetja lahko prejela težko pričakovana nadomestila. Včeraj pojasnil nismo prejeli.
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka in generalni direktor GZS Aleš Cantarutti sta na petkovem Strateškem svetu za energetski prehod poudarila, da je GZS pravočasno pričela opozarjati na zahtevne razmere v gospodarstvu zaradi ekstremnega porasta cen energentov. GZS je namreč upoštevaje tako imenovani Toolbox, ki ga je v pomoč reševanja energetske krize predlagala Evropska komisija, že decembra pripravila predlog sheme pomoči, ki ga vlada še vedno preučuje: "Po sestanku vodstva GZS s predsedniki vlade minuli teden je bilo razumeti, da se bo shema pomoči vendarle pripravila, pa še vedno čakamo nanjo. Prav tako v najkrajšem času pričakujemo tudi sprejem uredbe, ki ureja povračilo posrednih stroškov emisij toplogrednih plinov," menijo v GZS. Tudi na gospodarskem ministrstvu Zdravka Počivalška na naše vprašanje o pozivih GZS glede na pretekli teden dane obljube o usodi njihovega predloga pomoči z decembra lani za zdaj ne odgovarjajo, morda bodo lahko kaj več povedali konec tedna.
Mariborski vavčerji konec januarja
Kot smo v Večeru poročali, na ravni Mestne občine Maribor za blažitev vse višjih zneskov na položnicah prvi v državi pripravljajo občinske energetske vavčerje. Ti naj bi znašali 15 evrov na upravičenca, za kar je v letošnjem mestnem proračunu že zagotovljenih 200.000 evrov. O kriterijih in načinu razdelitve je tekla debata tudi v okviru humanitarne komisije, sestavljene iz predstavnikov Mestne občine Maribor, Centra za socialno delo Maribor, Rdečega križa Maribor in Nadškofijske karitas Maribor. Ta ocenjuje, da je v Mariboru okoli 12 tisoč posameznikov, ki živijo na socialnem robu in bi za lajšanje svojih stisk potrebovali več, kot je predlagani znesek. Končna odločitev o razdelitvi občinskih energetskih vavčerjev naj bi bila znana do konca meseca.
Šok ob odpovedi dobave, še večji pri iskanju novega dobavitelja
Medtem se poleg energetsko intenzivnih podjetij, kot so Talum in Slovenska industrija jekla ter papirniška industrija, z vse višjimi stroški energentov soočajo tudi v manjših podjetjih, ki so jim konec leta potekle pogodbe z dobavitelji. Ob čemer so nekatera pred nepremostljivim izzivom, saj so jim nezanesljivi dobavitelji, "zaradi spremenjenih tržnih okoliščin" čez noč prekinili pogodbe in jim dali le tri dni časa, da sklenejo nove. Poleg oteženega poslovanja in stresa, ki ju takšna nenadna odpoved prinaša, so se namreč soočili tudi s štirikrat dražjimi ponudbami za letni zakup električne energije, kot so jih imeli lani. Gre za dobavitelja Elektro prodaja E.U. iz Šentjurja, tridnevno odpoved pa je dobilo podjetje iz Maribora. Kot je znano, so doslej tri podjetja za prodajo električne energije to prenehala dobavljati. Poleg šentjurskega Elektra prodaje E.U. še Telekom Slovenije in Involta.
Podjetjem 106 milijonov evrov?
Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je po objavi predloga sheme za pomoč podjetjem pojasnil, da bi lahko bila do pomoči upravičena vsa podjetja, kjer je bil delež stroškov energije v prodaji večji od enega odstotka v zadnjem zaključenem poslovnem letu in katerim bo delež stroškov energije v prodaji v posameznih mesecih v obdobju od 1. oktobra 2021 do 30. junija 2022 porasel glede na isti mesec v prehodnem letu. Pomoč mora biti začasne narave in je vezana na posamezne mesece v obdobju od 1. oktobra 2021 do 30. junija 2022 z možnostjo podaljšanja za tri mesece. Če bi vse družbe uveljavile pomoč, bi po oceni GZS skupni izdatek za državo znašal 106 milijonov evrov, ta denar pa naj bi po njihovem predlogu prerazporedili iz Podnebnega sklada. Minimalen znesek povračila bi znašal 54 evrov, maksimalen 2,9 milijona evrov, mediana bi znašala 410 evrov. V GZS še menijo, da ni pričakovati, da bi vse družbe pomoč uveljavile.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
