Za ukinjanje ukrepov je še prezgodaj.
Potem ko je ob koncu število okužb z novim koronavirusom padlo pod 10.000, je bilo v ponedeljek potrjenih 11.098 novih primerov okužb. Krivulja se torej počasi usmerja navzdol, a napovedovanje konca epidemije je preuranjeno, sploh, če pri tem računamo na omikronske okužbe in imunost, ki naj bi jo pridobili z njimi. Epidemiolog Zoran Simonovič, vodja mariborske enote NIJZ: "Imunologi pospešeno preučujejo imunski odziv po okužbi z omikronom. Raziskave kažejo, da se okužba zadrži v zgornjih delih dihalnih poti, zato je tudi imunski odgovor po okužbi relativno slabši. Nastajajo ponovne okužbe z omikronom, in to z isto različico kmalu po preboleli okužbi. Gre za slab imunski odgovor in relativno slabo zaščito po okužbi. A tisti, ki so bili cepljeni in so se okužili z omikronom, imajo boljši imunski odgovor kot necepljeni."
Nekaj tednov pred Slovenijo je omikronski val v zahodnoevropskih državah pokazal, da se bo z virusom srečalo vsaj 50 odstotkov ljudi. Zdajšnji podatki kljub temu nakazujejo, da smo dosegli vrh in da bo v naslednjih tednih sledilo zmanjševanje števila dnevno potrjenih novih okužb, napoveduje epidemiolog.
Pritisk na bolnišnice ne pojenja
V bolnišnicah se število hospitalizacij zaradi covida in s covidom ne umirja - število vseh hospitaliziranih covid bolnikov po zadnjih podatkih v UKC Maribor je 206, od tega je na intenzivnem zdravljenju 30 pacientov, na akutnem oddelku pa 105. Še 61 pacientov je v rdeči coni, trije pacienti na pediatriji in sedem v porodnišnici. Skupno je v Sloveniji hospitaliziranih 806 ljudi s covidom.
Zaradi vsega naštetega je prezgodaj govoriti o ukinjanju ukrepov, pravi Simonovič: "Občutek imam, da veliko stvari poteka na relativno blažji oziroma bolj odprt način, kot smo bili tega vajeni v predhodnih valih epidemije. Posebej blažiti ukrepe morda res ni najbolj smiselno. Tudi preverjanje pogojev PCT je še vedno smiselno, dobro je namreč vedeti, da je v danem trenutku še vedno okoli deset odstotkov ljudi kužnih za okolico, če izhajamo samo iz potrjenih primerov. Ob tem pa je še vedno nekaj ljudi, pri katerih se okužba ne potrdi, bodisi ne gredo na test bodisi test okužbe ne pokaže. Zato so ukrepi za zmanjševanje hitrosti širjenja okužb še vedno potrebni."
Omikron na površinah dvakrat bolj obstojen
Raziskovalci poročajo, da so različice SARS-CoV-2 sposobne preživeti na koži in plastiki več kot dvakrat dlje kot originalni sev. Še posebno zanimivo je, da različica omikron na plastiki preživi 193,5 ure in na koži 21,1 ure. Iz tega bi lahko sklepali, da daljše preživetje na teh površinah prispeva k povečani infektivnosti omikrona, ker obstaja večja verjetnost, da bomo virus prenesli s površin. Študija japonskih raziskovalcev še ni bila znanstveno pregledana, zagotovo pa je v zagovor razkuževanju rok in površin.
Epidemiološke službe še vedno iščejo kontakte, klicni center se sicer poveže z manjšim deležem dnevno okuženih kot sicer, se pa epidemiološka služba v tem času osredotoča predvsem na izbruhe v ustanovah. "Spremljamo predvsem izbruhe v domovih starejših občanov, socialnozdravstvenih zavodih, tudi vzgojno-izobraževalnih ustanovah. A prednost imajo domovi za starejše, kjer je ranljiva populacija in kjer pomagamo pri omejevanju širjenja in spremljanju okužb za čim hitrejše obvladovanje situacije," poroča epidemiolog.
Večina prenosov doma in ne v šolah
V šolah je veliko posamičnih izbruhov, prenosi pa se po večini še vedno zgodijo v domačem okolju in ne šolskem. Simonovič: "Otroci v starosti od 12 do 14 let so precepljeni v 30-odstotnem deležu, si pa veliko staršev želi, da bi se otroci v tem starostnem obdobju lahko cepili s tretjim odmerkom, a za zdaj to še ni možno, saj Evropska agencija za zdravila še ni dovolila uporabe cepiva za poživitveni odmerek v tej starostni skupini. V ZDA še preverjajo podatke o cepljenju otrok v starosti od šestih mesecev do štirih let in v naslednjih dneh se pričakuje odločitev o tem."
K sreči nekaj razlik med zahodom Evrope in Slovenijo le obstaja. Medtem ko iz Velike Britanije v omikronskem valu poročajo o povečanem številu hospitaliziranih otrok, v Sloveniji tega trenda ni zaznati. Jernej Dolinšek, predstojnik pediatrične klinike UKC Maribor: "Res je hospitaliziranih nekaj več otrok s covidom, a ne v sorazmerju s številom okužb. Tudi ni povečanja primerov večorganskega vnetnega sindroma, ki bi jih v tem valu že lahko pričakovali."
Trije odmerki za polno cepljene
Vedno več je raziskav, ki potrjujejo, da so za ustrezno zaščito potrebni trije odmerki cepiva. Rezultati namreč kažejo, da je zaščita pred hospitalizacijo po treh odmerkih več kot 90-odstotna in 50-odstotna pred okužbo, ki se potem pokaže z znaki obolenja. Dva odmerka zaščitita v približno 50 odstotkih pred hospitalizacijo in manj kot 25 odstotkih pred okužbo. Verjetno se bo izkazalo, da so za polno zaščitenost pred okužbo potrebni trije odmerki cepiva, napoveduje Simonovič. Osnovna serija zaščite iz treh odmerkov cepiva zagotavlja trajnejšo imunost tudi pri drugih cepivih, denimo pri cepivu proti hepatitisu, klopnemu meningoencefalitisu.