Na silvestrovo je eritrejsko skupnost v Sloveniji šokiralo in zmrazilo pet odločb ministrstva za notranje zadeve. Gre za edinih pet vsebinskih odločb, ki jih je notranje ministrstvo v primerih prosilcev za azil iz Eritreje uspelo izdati v celem lanskem letu. V Sloveniji jih na odločitev še vedno čaka nekje med dvajset in trideset. "Vemo, da so takšno sporočilo, naj odidejo iz Slovenije, oblasti z negativi pred leti poslale afganistanskim prosilcem za azil," so pred azilnim domom dejali Eritrejci in Eritrejka. V skupni izjavi so opozorili, da takšno ravnanje notranjega ministrstva mnoge osebe obsoja na to, da živijo v Evropi in Sloveniji brez urejenih dokumentov, kar jih še dodatno izpostavlja možnemu izkoriščanju in trgovini z ljudmi.
"Čakamo že več kot leto dni. Boli," so pojasnili, da v zavrnilnih odločbah vidijo v resnici politične odločitve, ki ignorirajo dejstvo, da Eritreja ostaja ena najtrših diktatur v Afriki, poimenovana tudi Severna Koreja Afrike. "Ne vemo, kaj se nam bo zgodilo, če nas vrnejo v Eritrejo. Morda nas bodo usmrtili, morda nas bodo zaprli. Državo vodijo policija in predsednik," so opisali prosilci, ki so se nato odpravili skozi mesto do notranjega ministrstva, da bi svoje pismo predali notranjemu ministru Boštjanu Poklukarju. "V Eritreji smo ljudje sužnji režimu," so dejali. Od slovenskih oblasti zahtevajo hitrejše odločanje, skladno s slovensko zakonodajo, pa tudi pravične odločitve, ki bodo upoštevale mednarodno pravo in standarde človekovih pravic.
Eritreja si je neodvisnost od Etiopije priborila leta 1991. Njen predsednik Isaiasa Afwerki je nekdanji vodja upornikov. V vojaški maniri že tri desetletja nima razumevanja za drugačne ali kritične glasove. Leto 2001 štejejo mednarodne organizacije za človekove pravice za prelomno, ko se je kampanja zatiranja političnih kritikov še dodatno zaostrila. Tedaj je 15 vidnih članov edine, vladajoče stranke Ljudske fronte za demokracijo in pravičnost predsednika pozvalo, naj začne uresničevati ustavo in naj omogoči svobodne volitve. Manj kot pol leta kasneje so bili za zapahi tako novinarji, ki so o pozivu poročali, kot podpisniki in ostali, ki so jih oblasti sumile, da so z njimi sodelovali. Njihova usoda ostaja do danes nepojasnjena. Zapiranje kritikov in obvezno služenje vojaškega roka za vse državljane in državljanke, ki lahko traja nedoločeno dolgo, ostaja glavna značilnost eritrejskega režima, ki slovi po kršitvah temeljnih človekovih pravic. Ena zadnjih vidnejših aretacij in izginotij se je zgodila po podpisu mirovnega sporazuma z Etiopijo. Septembra 2018 je tik pred predstavitvijo svoje knjige Eritreja, moja država izginil Berhane Abrehe, nekdanji finančni minister.
