Eurostat: Slovenija koronsko leto 2021 začela z nižjo presežno smrtnostjo, a še vedno med najslabšimi v EU

STA, VČ
25.03.2021 12:04
Med državami, za katere so podatki že na voljo, je bilo januarja očitno najslabše na Slovaškem, Portugalskem in Češkem. Slovenija končuje najslabšo peterico. Kakšne so razlike med prvim in drugim valom covida-19?
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Maribor - Univerzitetni klinični center Maribor - Ukc - intenzivna covid enota - koronavirus - covid-19 - intenzivna nega - virus - respirator - ventilator - - Avtor: Sašo Bizjak (foto: Sašo Bizjak)
Sašo Bizjak

Od začetka pandemije marca lani do decembra so v celotni EU našteli 580.000 tako imenovanih presežnih smrti. Tolikšno je bilo odstopanje števila vseh smrti v primerjavi s povprečjem prejšnjih let, je objavil evropski statistični urad Eurostat.

V prvem valu pandemije je bil črni vrhunec aprila lani, ko je bil porast števila smrti v primerjavi z mesecem aprilom v treh letih predtem 25-odstoten.

Daleč pred vsemi sta bili takrat Španija (79 odstotkov) in Belgija (74 odstotkov), sledile so Nizozemska (54 odstotkov), Italija (42 odstotkov), Švedska (38 odstotkov) in Francija (36 odstotkov). V Sloveniji je bila presežna smrtnost takoj po prihodu virusa 5,3-odstotna in s tem med najnižjimi v EU. V času prvega vala pa je bila po podatkih Eurostata najvišja junija, 9,1-odstotna.

Naslednji vrhunec je sledil v drugem valu pandemije novembra lani, ko je bil ta porast na ravni EU kar 40-odstoten, nakar je decembra padel na 30 odstotkov. Za letos podatkov za vse države članice še ni.

Novembra so jo najslabše odnesli na Poljskem (97 odstotkov) in v Bolgariji (94 odstotkov), že na tretjem mestu pa je bila Slovenija s porastom v višini 88,7 odstotka. Na četrtem mestu je sledila Češka s 76 odstotki.

Decembra se je nato presežna umrljivost v vseh državah zmanjšala, je pa bila Slovenija med državami članicami EU povsem na vrhu z 78,6 odstotka. Sledile so ji Litva (77,5 odstotka), Bolgarija (74 odstotkov), Slovaška (63,5) in Hrvaška (61 odstotkov).

Za letošnji januar vse države članice podatkov še niso posredovale. Podatki za Slovenijo pa kažejo občutno izboljšanje v začetku leta 2021, saj je delež presežnih smrti padel na 26,9 odstotka. A s tem se je Slovenija še vedno uvrščala na rep najslabše peterice. Med državami, za katere so podatki že na voljo, je bilo januarja očitno najslabše na Slovaškem (77 odstotkov), Portugalskem (59 odstotkov) in Češkem (53 odstotkov).

Po februarja objavljenih podatkih Sledilnika za covid-19 smo imeli v Sloveniji lani 3648 smrti več oziroma 17,3 odstotka nad petletnim povprečjem. Najbolj sta izstopala november in december.

Švedska, ki ni šla v dolgotrajni lockdown, je po podatkih Eurostata lansko leto zaključila z nižjim odstotkom presežnih smrti kot večina drugih članic EU. Število smrti se je na Švedskem lani povečalo za 7,7 odstotka. Je pa bila tako imenovana  presežna smrtnost v nordijskih sosedah Švedske še nižja - na Danskem 1,5-odstotna, na Finskem enoodstotna, na Norveškem pa sploh nična. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta