Tokratna kampanja pred evropskimi volitvami ni bila nič posebnega v primerjavi s prejšnjimi. Tudi to pot so se posebej zanjo pojavili nekateri novi igralci, denimo lista Povežimo se, ki ima neposredno podporo evropske skupine Zelenih v Evropskem parlamentu, in Domovinska liga, skrajno desna politična stranka, ki najeda substanco desnosredinskih strank. Od parlamentarnih strank sta tu še listi Zelenih Slovenije in Zedinjene Slovenije, ki nista posebej opozorili nase.
Politolog dr. Alem Maksuti z Inštituta za politični menedžment, kjer se intenzivno ukvarjajo tako s preučevanjem kot z vodenjem političnih kampanj, napoveduje, da se bo v zadnjem tednu še dodatno intenzivirala komunikacija z volivci, po vseh medijskih kanalih in na terenu. Vidijo se že poskusi posameznih strank in list, da opozorijo nase z nekaterimi drobnimi razlikami, ki jih skušajo pred volivci predstaviti kot ključne. "Na obeh polih se kaže poskus polarizacije," ugotavlja Maksuti. Na eni strani Domovinska liga z Bernardom Brščičem izziva SDS in njihovega nosilca Milana Zvera. Brščič jih vabi na soočenje, da bi se pokazali v drugačni luči od hegemona na desnici – bolj radikalni in bolj odločni, z bolj jasnimi odgovori. Prav tako se je skušala Nova Slovenija distancirati in hkrati diferencirati od starejše in veliko večje sestre SDS s plačanim oglasom na portalu Siol. Besedilo je bilo pozicionirano kot novinarski prispevek, le da je namesto avtorja bilo označeno, da gre za oglasno sporočilo. V tekstu pa so dejanski avtorji iz NSi posredno sporočali, da so boljša izbira od sorodne desne stranke. Maksuti poudarja, da je SDS najbolj uspelo determinirati dnevni red kampanje z vprašanjem migracij, čemur je dodatno težo dodala ugrabitev v Beli krajini. "Gre za vprašanja, na katera sedanja vlada nima jasnega odgovora. Oni pa se ponujajo kot nacionalni rešitelji," pravi sogovornik. Med strankami sicer obstajajo drobne razlike glede določenih vprašanj na vsakem polu. Na levem med SD in Levico ter na sredini med kopico liberalnih list (SAB, LMŠ in SMC).
