Kljub temu da na ulicah Bruslja, neuradne prestolnice EU, sploh ni zaznati, da se bo naslednji konec tedna odvil največji demokratični proces na svetu, volitve v Evropski parlament (EP) v vseh članicah EU, pa se je nocoj odvilo zadnje in ključno televizijsko soočenje vseh šestih vodilnih kandidatov evropskih političnih skupin za predsednika naslednje Evropske komisije (EK). Medtem ko na ulicah središča Bruslja pravzaprav ni mogoče zaznati nobenega plakata, ki bi nakazoval na evropske volitve – mesto je posejano z mavričnimi zastavicami, ki napovedujejo parado ponosa prihajajoči konec tedna, pa je na sedežu EP povsem drugače.
Weber bo težje zbral večino kot Juncker
52 televizijskih postaj je prenašalo razpravo, poleg tega pa še vsaj toliko radijskih postaj. Prav tako je v Bruslju zbranih več sto novinarjev, ki pokrivajo zadnje soočenje špicenkandidatov. „Volitve so letos še bolj transparentne kot leta 2014 in s tem bližje volivcem. Postopek vodilnih kandidatov je v rabi šele drugič, zato ima še vedno nekaj pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno še odpraviti,“ je priznal Jaume Duch Guillot, direktor za komunikacije v Evropskem parlamentu. Prva in edina razprava z vsemi šestimi špicenkandidati, prejšnji dve, ki sta se zgodili, sta bili slabše zastopani. V Bruslju danes na primer tudi ni vodilne kandidatke Evropske levice Violete Tomič. Po ne najbolj uspelem nastopu v Maastrichtu jo je nadomestil njen strankarski kolega.
Leta 2014 je vodilnemu kandidatu Evropske ljudske stranke (EPP) Jeanu Claudeu Junckerju uspelo postati predsednik EK. Glavni favorit letošnje dirke, prav tako kandidat EPP Manfred Weber, bo imel letos težje delo. Predsednik EK bo postal, če mu bo uspelo zbrati dvojno večino. Za sabo mora imeti večino glasov poslancev novega sklica EP, kakor tudi v Svetu EU, torej pri predsednikih vlad in držav članic. A končno besedo pri izbiri novega predsednika EK bo vendarle imel EP, zanj pa bo moralo po verjetno napornem procesu usklajevanja glasovati 376 evropskih poslancev od skupaj 751. Letos bo večino težje sestaviti, saj projekcije napovedujejo bolj fragmentiran parlament v legislativnem obdobju 2019 – 2024.
Kako so razdeljene karte med špicenkandidate?
Bruseljski novinarski insajder Brian Maguire je ocenil, kakšne so možnosti vodilnih kandidatov v dirki za predsednika komisije. Liberalka Margrethe Vestager (ALDE) je zelo dobro sprejeta v Bruslju, z nekaj možnosti, da postane predsednica EK. Manfred Weber sicer velja za papirnatega kandidata za predsednika EK, sam pa v Bruslju, sploh pri socialistih, ni najbolje sprejet. Njihov kandidat Frank Timmermans S&D je imel po oceni Maguireja najbolje izdelano in izpeljano kampanjo po celi Evropi. Je poliglot, ki govori številne jezike, velja pa za centralističnega socialista blairovskega tipa. Brez težav se na primer strinja s prostocarinskimi dogovori, ki ji želi sklepati EU. Največji napredek glede na pet let nazaj je po njegovo naredila kandidatka Evropskih zelenih Ska Keller, skupini pa se obeta pomembnejša vloga v novi sestavi parlamenta. Sindikalist Niko Cue je proevropski kandidat, a ne najmočnejši kandidat, ki bi ga Evropska levica lahko ponudila. Konservativec Jan Zahradil iz skupine ECR pa lahko skupaj s poslanci Salvinijeve Severne lige formirajo tretji najmočnejši blok v EP.
