Gospod Grošelj, v kampanji nastopate z mislijo, da varnost ni samoumevna. Ali potrebujemo evropske obrambne sile, torej evropsko vojsko, in pred čem bi nas branila?
Klemen Grošelj: "Glede varnosti ne predvidevamo oblikovanja skupne evropske vojske, ampak skupnih evropskih obrambnih zmogljivosti, denimo nadgrajen koncept evropskih bojnih skupin. Kar je po našem mnenju v tem trenutku ključno, pa je oblikovanje enotnih zmogljivosti za varovanje zunanjih meja Evropske unije kot enega pomembnih dejavnikov zagotavljanja varnosti."
{embed_youtube}https://youtu.be/r4sgWi45AQQ{/embed_youtube}
Mejo je torej treba obraniti?
Grošelj: "Mejo je treba varovati, a to ni edini ukrep. Treba je izvajati tudi ukrepe za reševanje problemov pri izvoru. V tem kontekstu lahko EU z mehanizmi razvojne pomoči in z enotno migracijsko politiko tudi v državah, ki so izvor migracij, te migracije regulira in z razvojno pomočjo prispeva k temu, da se tokovi čim bolj zmanjšajo in ljudje ostanejo tam, kjer živijo. Ne gre torej le za varovanje, temveč cel nabor ukrepov, ki jih mora EU zagotoviti - pod pogojem, da bo dosegla notranjo solidarnost, potrebno za to, da se oblikuje EU kot enoten mednarodni akter."
Peter Golob, pravnik in diplomat
Trenutno je na zunanjem ministrstvu zadolžen za odnose s Kitajsko.
V preteklosti je služboval kot vicekonzul v Zagrebu, slovenski delegat v delovni skupini Sveta EU za Zahodni Balkan v Bruslju, na zvezi potrošnikov, v odvetniški pisarni in na sodišču.
Kdo naj bo naslednji slovenski komisar ali komisarka?
Grošelj: "Kdor bo komisar ali komisarka, mora imeti ustrezne kompetence in biti sposoben zagotavljati tako nacionalne kot tudi širše evropske interese. Imeti mora širšo strateško vizijo delovanja komisije in bo razumel, da komisija ne more delovati politično, temveč mora slediti načelom vladavine prava. Konkretnega kandidata pa nimam."
Golob: "Če želite ime osebe, bi predlagal predsednika naše stranke Bojana Dobovška, človeka z integriteto, kar je dokazal že z izstopom iz SMC, ko so jo preželi partikularni interesi. On bi bil pravi kandidat, saj bi pazil na transparentnost in manjši vpliv lobijev ter večji vpliv državljanov na oblikovanje politik."
Kdo naj vodi Evropsko komisijo? Spitzenkandidat zmagovalne opcije ali naj bo določen po drugačni formuli?
Grošelj: "Proces izbiranja predsednika komisije je povezan z več krogi odločanja, tudi Evropski svet je del tega procesa. Po našem mnenju koncept s spitzenkandidati ne povečuje demokratičnosti procesa odločanja. Želeli bi, da bi bil novi predsednik komisije nekdo z realno politično težo v EU in bi bil zavezan vladavini prava."
Golob: "Menimo, da ta pristop s spitzenkandidati nima pravne podlage. Najprej je treba oblikovati parlament in šele potem poiskati prvega med komisarji, kajti parlamentarci imajo mandat, zato morajo oni izbrati vodjo komisije, ne pa, da nam politične skupine že vnaprej izberejo favorita."
Kakšno povolilno koalicijo v Evropskem parlamentu pričakujete?
Grošelj: "Želim si, da bo po volilnem dnevu v Evropskem parlamentu obstajala jasna proevropska večina. Ne bi si želel, kot državljan EU, da bi bili priča tako imenovanemu obešenemu parlamentu, v katerem ne bo jasne proevropske večine in bi bilo za sprejem odločitev treba sklepati kompromise z evroskeptičnimi silami. Če bo prišlo do tovrstne blokade Evropskega parlamenta, bo to neposredno vplivalo na proces odločanja v EU in logično tudi na prihodnost EU in tudi na blagostanje ljudi, ki v tej povezavi živimo."
Golob: "Želim si, da nam ne bi več vladala Evropska ljudska stranka, saj se je v letih vladanja že izpela. Tudi sami so za spitzenkandidata postavili Nemca in tudi Nemčija ima že prevelik vpliv. Kaj se bo zgodilo, je v rokah volivcev. Želimo si prevlade zmernih političnih sil, ki bodo imele pred očmi potrebe ljudi, da se ne bo ponovila še kakšna zgodba, podobna brexitu."