Urška Mlinarič
Bolj ko se približuje čas parlamentarne obravnave predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v državnem zboru, bolj intenzivni so nastopi različnih akterjev, ki nasprotujejo možnosti uzakonitve pravice neozdravljivo bolnim in zaradi tega trpečim ljudem, brez možnosti izboljšanja, da bi končali svoje življenje ob pomoči. Sredi lanskega leta so družno proti tej možnosti nastopili predstavniki različnih zdravniških združenjih. Konec leta so se proti predlaganim rešitvam, ki naj bi jih poslanci dobili na svoje klopi predvidoma na začetku marca, čeprav so ga predstavniki Srebrne niti v parlamentarno proceduro vložili že julija lani s podpisi več kot 5000 volivk in volivcev, izrekli v Katoliški, Evangeličanski in Binkoštni cerkvi ter v Islamski skupnosti. Zdaj se je v kampanjo proti aktivno vključil Aleš Primc z Gibanjem za otroke in družine ter Metka Zevnik z Združenjem starih staršev v Sloveniji. Oba sta znana iz referendumskih zgodb, v katerih so nasprotovali pravici istospolno usmerjenih oseb do sklenitve zakonske zveze in možnosti posvojitve otrok. Kampanji so se pridružili tudi predstavniki Pohoda za življenje, ki nasprotuje pravici žensk do umetne prekinitve nosečnosti.
Pleterski: "Schandenberg straši, da bi služil!"
Na povabilo Gibanja za otroke in družine ter Združenja starih staršev Slovenije je v prostorih Katoliškega inštituta v Ljubljani ta teden o pasteh uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in evtanazije predaval izvršni direktor pro life kanadske Koalicije za preprečitev evtanazije Alex Schandenberg. Kanada je obe možnosti uzakonila leta 2016, pri čemer je prvotni zakon vključeval določilo, da so do tovrstne pomoči upravičeni zgolj bolniki, katerih smrt je razumno blizu. Kasneje, po sodni odločitvi, je vlada kot pogoj za upravičenost do evtanazije določila, da bolnik trpi za slabim in nepopravljivim zdravstvenim stanjem, kar je tudi invalidom odprlo možnost do tega postopka. Prav tako je Kanada že kmalu po uzakonitvi obeh možnosti po številu evtanazij na letni ravni prehitela Nizozemsko, ki je bila prav evropska država s to možnostjo. Leta 2022 se je v Kanadi v 13.200 postopkih le sedem ljudi odločilo za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, vse drugo so bile evtanazije. Po besedah dr. Andreja Pleterskega za vse države, ki omogočajo oba načina slovesa velja, da prevladuje evtanazija. Pri tem je opozoril, da kanadska ureditev in slovenski predlog nista primerljiva, saj bi bila pri nas evtanazija dovoljena zgolj izjemoma. Opozoril je še, da Schandenberg živi od donacij ljudi, ki jih po celem svetu "straši z evtanazijo, da bi jih nato tega strahu odrešil".
Primc in Zevnikova trdita, da bi z zakonom na široko odprli vrata možnosti za evtanazijo starejših, invalidov kot oseb z motnjami v duševnem razvoju, čeprav je evtanazija predvidena le v skrajnem primeru, ko osebi, ki zaradi zdravstvenega stanja ni zmožna smrtonosno učinkovino sama vnesti v telo, pomaga za to določen zdravstveni delavec. Da bi imeli njihove besede večji učinek, nasprotniki predlaganih rešitev uporabljajo izraze, kot je "medicinska zastrupitev bolnih in ostarelih", medtem ko predlagatelje in zagovornike prostovoljnega končanja življenja s pomočjo imenujejo "zastrupljevalski lobi".
Učinek kampanje proti
Čeprav so se proti predlogu zakona izrekli v zdravništvu in v Katoliški cerkvi, dveh v slovenskem prostoru vplivnih skupinah, javnomnenjska raziskava, ki jo je decembra na reprezentativnem vzorcu 700 oseb izvedla Ninamedia, kaže, da 53,9 odstotka vprašanih podpira uveljavitev rešitev iz predloga zakona, 26 odstotkov predlogu nasprotuje, petina je neodločenih ali zakona sploh ne poznajo.
"Ti podatki kažejo, da kampanja proti zakonu v zadnjega pol leta ni imela velikega učinka, saj utrjuje v prepričanju že prepričane. V razpravah na okroglih mizah na temo predloga, ki smo jih organizirali v Srebrni niti, se je pokazalo, da se ljudje zavedajo problema trpeče umirajočih. Tako tudi razumem javnomnenjsko podporo predlogu," pravi eden od soavtorjev in predlagateljev zakona, dr. Andrej Pleterski, ki tudi skozi prizmo skrbi za trpeče in umirajoče, ki v dobršnem delu pade na ženske, razume, da 58,9 odstotka anketiranih žensk podpira rešitev, medtem ko je med moškimi podpora 48,9-odstotna.
"Poslanci so bili izvoljeni, da zastopajo stališča svojih volilk in volilcev, zato bi glede na javnomnenjsko podporo zavrnitev predloga pomenila njihovo izdajo."
Podatki raziskave kažejo, da je v vseh starostnih skupinah podpora predlogu zakona večja od nasprotovanja. Podrobnejši podatki razkrivajo, da ta podpora s starostjo upada. V starosti od 18 do 30 let je podpornikov 59,5 odstotka. Še več, 67 odstotkov, jih je v starosti od 31 do 45 let. Med tistimi od 46. do 60. leta starosti predlog podpira 49,7 odstotka, v starosti nad 61 let podpora pade na 45 odstotkov. Med nasprotniki zakona je slika obrnjena; najmanj nasprotnikov je med mlajšimi odraslimi, 17,6 odstotka, največ, 38 odstotkov, med starimi 61 let in več. Med mlajšimi odraslimi je tudi največ tistih, ki predloga zakona ne poznajo, skoraj 15 odstotkov, medtem ko s starostjo narašča. V generaciji nad 61 let le tri odstotke vprašanih ne pozna vsebine predloga.
Največ podpore v Levici, najmanj v NSi
Pri izobrazbi anketiranih se kaže, da seznanjenost z vsebinskimi rešitvami z izobrazbo narašča, medtem ko podpora večinoma ni odvisna od izobrazbe. Izjema so anketirani s srednjo izobrazbo, ki zakon opazno bolj podpirajo kot drugi. Podpora med njimi je 64,4-odstotna.
Zanimiva je tudi podpora po političnih preferencah. Največjo podporo, 85,7-odstotno, izkazujejo vprašani podporniki Levice. Med volivci Gibanja Svobode je 79 odstotkov podpornikov in 8,5 odstotka nasprotnikov. Med volivci SD predlog zakona podpira 70,6 odstotka, nasprotuje mu 9,8 odstotka. Močna podpora volivcev koalicije je, po mnenju Pleterskega, jasen znak, da je predlog treba uzakoniti. "Poslanci so bili izvoljeni, da v državnem zboru zastopajo stališča svojih volivk in volivcev, zato bi zavrnitev pomenila njihovo izdajo."
Pričakovano so volivci opozicijskih SDS in NSi večinsko proti. Volivci največje opozicijske stranke v 57 odstotkih nasprotujejo rešitvam, medtem ko jih 24,1 odstotka predlog podpira. Tudi pri NSi je 17,8 odstotka volivcev, ki bi predlagane rešitve podprli, medtem ko jih 55,6 odstotka predlogu nasprotuje.
Glede na kraj bivanja zakon najbolj podpira 67,3 odstotka ljudi iz jugovzhodne Slovenije. Sledijo primorsko-notranjska regija, Koroška in osrednjeslovenska regija. Najmanj podpore je med vprašanimi v posavski in goriški regiji. Po nasprotnikih izstopajo vprašani v posavski, 47,8 odstotka, gorenjski in pomurski regiji.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
