"Generalije!" zaukaže komandant parade Boris Sotlar. In novinec, zelenec, kot mu pravijo, zdrdra svoje osebne podatke. "Geslo!" Spet zarobanti komandant. Tu pa se izkažeta novinčeva bistrost in iznajdljivost, saj mora v rimah na čim bolj šaljiv način opisati svoje delo v jami. Potem pride najbolj zaželen ukaz: "Izpijte!" In novinci hitro vase zlijejo krigel piva. Na zadnji ukaz "Skoči!" novinci naenkrat poskačejo s sodov čez razpeto kožo. S tem so tudi uradno sprejeti med velenjske knape. "Ko vsi novinci opravijo skok (letos jih je bilo 42), dajo skupno svečano zaobljubo, s katero obljubijo, da bodo pošteno opravljali svoj poklic in spoštovali tradicijo rudarskega stanu. Skok čez kožo še ne naredi rudarja, pomeni pa korak na poti do zaupanja in spoštovanja vrednega člana rudarskega stanu. To zgodbo ponavljamo vsako leto. Zato, ker želimo, da se naša tradicija ne bi nikoli prekinila," poudarja Sotlar.
A zakaj sploh skok čez kožo? "Včasih so skakali čez jaške, ker so morali pokazati, da si upajo, da so iz pravega testa. Z leti so jaški postajali vedno večji in je postalo nemogoče skočit čeznje. Da se je ohranila simbolika, so naši predhodniki uvedli ta način. Koža pa zato, ker je včasih ščitila zadnjico rudarjev v utesnjenih prostorih v jami." Tudi pivo ima svoj pomen - ko ga spijejo po končanem delu, ne le da osveži rudarje, ki so pred tem osem ur pod zemljo, kjer je presenetljivo zelo vroče, temveč se na ta način rudarji še bolj spoznavajo in družijo. V jami se namreč lahko zanesejo le drug na drugega.
Želijo biti glasni
Obred skok čez kožo, ki je od letos vpisan v register nesnovne kulturne dediščine, vključuje še več aktivnosti. Za začetek Velenjčane zjutraj, na dan, ko bodo novinci postali rudarji, zbudi budnica. Gromki zvoki, podobni tistim, ki so jim v jamah priča rudarji, ta dan zadonijo še večkrat. Takrat, ko parada uniformiranih aktivnih in upokojenih rudarjev krene iz mesta na stadion. In takrat, ko dolga kolona kakih 400 uniformirancev prispe na stadion, pa zaradi lepšega še kdaj vmes. Sploh sedaj, ko je zelo aktualna debata o tem, da bi izkopavanje lignita v Velenju morali zaključiti že leta 2033, so rudarji želeli biti glasni. "Zdrava pamet nam govori, da naj v naši Šaleški dolini energetika do leta 2050 živi, zato bomo v Premogovniku Velenje premog še naprej kopali in v šoštanjski termoelektrarni elektriko za vso Slovenijo proizvajali," je bilo geslo sobotnega častnega skakača Albina Vrabiča. Geslo nekdanjega župana Srečka Meha, ki je bil pred 60 leti, ko so prvič izvedli skok čez kožo, sam novinec, je bilo veliko daljše. V njih je opisal, da so vedno imeli kakšne pretrese v rudniku, a vedno zaradi politike. "V 60. letih sem doživel prvi spor s politiko, ko so iz rudnika odpustili 500 mladih, neporočenih rudarjev. V 70. letih stavka za pošteno plačilo, v 80. ekološki protest. Vedno so nas omejevali politiki. Praviloma brez poznavanja rudarstva in energetike. Tudi danes o zapiranju premogovnika največ razpravljajo politiki. Mi rudarji pa zahtevamo in sporočamo politiki, pridite sem in povejte, kje so nova delovna mesta, kdaj bo konec odkopavanja, kdo bo saniral ugreznine. Zahtevamo odgovornost, čeprav je od politikov skoraj ni mogoče, saj se menjavajo skoraj vsako leto."
Smeh in strah
Nad sicer zelo prešerno prireditvijo, na kateri ni manjkalo smeha, je visela grožnja zapiranja premogovnika, kar za novince gotovo ni dobra popotnica. "Negotovost je. Upam, da se bo počasi razblinila in da bodo že enkrat povedali to famozno številko, da bomo vsi malo bolj mirni in bomo lahko načrtovali prihodnost," je komentiral Sotlar. "Jaz verjamem, da s pravilno odločitvijo niti ni ključna letnica, temveč postopki, ki bodo do takrat in predvsem po tisti letnici izvedeni. Vemo, da se je premogovnik v preteklosti že znal prestrukturirati in tokrat ga ponovno čaka ta naloga," je dodal generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer. "Morda je pozitivno tudi, da današnja mladina niti ni več navajena ali prepričana o tem, da bi želela upokojitev dočakati v enem podjetju," je dodal. A ne glede na to, ali bodo lignit kopali še leta ali ne, tradicija skoka čez kožo na praznik rudarjev, 4. julija, bo v mestu ostala, zagotavljajo.
