Tina Recek
Zadnji dnevi decembra so priložnost, da se ozremo na iztekajoče se leto in obenem zazremo v prihodnje. Nekatere humanitarne organizacije smo povprašali, po čem si ga bodo najbolj zapomnile, s čim so okupirane te dni in česa si želijo v prihodnje. Brez izjem so v en glas odgovorile, da so ga zaznamovale uničujoče poplave, ki pa so prikazale val solidarnosti, v katerem smo Slovenci pokazali, da znamo stopiti skupaj in nesebično pomagati. Ob tem spomnijo, da smo se pred to naravno nesrečo soočili z močno draginjo. Njene posledice se zajedajo v marsikatero življenje in, kot opozorijo, žal stiske naraščajo. Generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije (RKS) Cvetka Tomin postreže s podatkom, da zaznavajo za 4,5 odstotka več prosilcev za pomoč, kar pripisuje vsesplošnemu dvigu cen osnovnih življenjskih potrebščin in energentov, svoje pa so prispevale tudi ujme.
Generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič doda, da opažajo porast prošenj predvsem družin in posameznikov, ki so zaposleni in prejemajo nizko plačilo za delo oziroma se soočajo z boleznijo. "Za deset odstotkov se je že lani povečalo število prejemnikov materialne pomoči pri starejših, kar tudi kaže na njihovo večjo stisko, predvsem zaradi inflacije. Letos so razmere še slabše. Lani in letos je tudi bistveno več prošenj za pomoč pri plačilu najnujnejših položnic. S hrano pomagamo 22.000 družinam oziroma preko 70.000 družinskih članov. Pridružuje se jim še več kot 30.000 starejših in posameznikov."
Za pomoč prosijo prepozno
Podobno izpostavi generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) Breda Krašna. "V naših prizadevanjih opažamo, da je število prosilcev za pomoč v zadnjih letih precej konstantno, spreminja pa se struktura družin, ki potrebujejo denarno in materialno pomoč. Na nas se obračajo zaposleni, ki z minimalno plačo ali celo dvema enostavno ne zmorejo pokrivati vseh družinskih stroškov. Največ prošenj prihaja od enostarševskih družin in družin z bolnimi otroki."
"Med prazniki želimo vsem pričarati nasmeh na obraz in zimsko radost"
Po njenih besedah se začarani krog revščine pogosto pojavlja v okoljih, kjer je prisotna dolgotrajna bolezen staršev ali otrok. To stanje je povezano z nezaposljivostjo, stroški zdravljenja, nakupom posebnih pripomočkov, z varstvom otrok, s pokrivanjem stroškov zdravil, ki so plačljiva. Opažajo tudi, da se prosilci na njih iz različnih razlogov - morda zaradi sramu, slabe informiranosti -, obračajo prepozno, ko se dolgovi že nakopičijo. Ti so največkrat za plačilo osnovnih mesečnih življenjskih stroškov, kot so elektrika, najemnina, šolske aktivnosti.
Izvršni direktor Slovenske filantropije Franci Zlatar izpostavi, da so v zadnjem času še posebej zaskrbljeni zaradi duševnih stisk mladih. Soočajo se tudi s povečanjem potreb po vključitvi v program viški hrane, žal pa so tukaj njihove kapacitete omejene. Prav tako iščejo prostovoljce in prostovoljke za podporo ljudem na domu, ki ga zaradi bolezni ali drugih težav ne morejo zapuščati.
Nekateri še bolj socialno izključeni
Sekretarka Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje Tanja Petek meni, da so stiske decembra najbolj izrazite, saj praznični čas ustvarja še dodatne pritiske. "V zimskem času se pojavijo tudi položnice za ogrevanje, ki predstavljajo družinam v stiski vedno večji finančni zalogaj. Med prazniki želimo vsem pričarati nasmeh na obraz in zimsko radost. Slednje počnemo z organizacijo izletov po Sloveniji in tudi tujini. Zelo priljubljena sta dobrodelni adventni koledar in projekt čarobna zima, v katerem bodo zbrana sredstva namenjena za obisk prazničnih in zimskih dogodkov, ki družinam zaradi finančne stiske običajno ostajajo nedostopni." Petkova nadaljuje, da v tem času družinam še vedno nudijo brezplačno pravno pomoč, terapije in učno pomoč ter prostočasne dejavnosti v večgeneracijskem centru Skupna točka. "Močno si želimo, da bi bil december vesel za vse. V skladu s tem ustvarjamo doživetja, ki si jih družine brez naše pomoči ne bi mogle privoščiti."
Da socialna izključenost ranljivih skupin ljudi med prazniki ni nič manjša, prej obratno, izpostavi Zlatar. "Delo torej obsega razdeljevanje viškov hrane, nudenje podpore migrantom, koordinacijo pomoči prostovoljcev, izvedbo aktivnosti v medgeneracijskih centrih Sadeži družbe, obratovanje pro bono ambulante itd."
Pomoč doma in v tujini
Slovenska karitas je do sedaj pomagala več kot 4000 gospodinjstvom, prizadetim v poplavah. V ta namen je skupaj razdelila 11,5 milijona evrov pomoči, od tega je bilo zbranih šest milijonov finančne pomoči posameznikov in podjetij ter 5,5 milijona evrov državne pomoči. V začetku leta se je odzvala tudi na katastrofalni potres v Turčiji in Siriji ter zbrala 794.000 evrov. S 800.000 evri je prispevala k obnovi doma za invalide v ukrajinski regiji Žitomir. Po potresu v Maroku je realizirala 200.000 evrov pomoči zunanjega ministrstva. Med drugim ni pozabila tudi na trpeče v Gazi, kjer je iz zbranih sredstev za pomoč prispevala 10.000 evrov.
Rdeči križ Slovenije je pomagal 8800 gospodinjstvom, prizadetim v poplavah, s skupno 9,2 milijona evrov, od tega prav tako s 5,5 milijona evrov sredstev državne pomoči. Poleg finančne pomoči je nudil še psihosocialno podporo. Z obema vrstama pomoči še danes nadaljuje.
Breda Krašna pravi, da je pri njih december eden bolj aktivnih mesecev v letu. In nadaljuje: "Prejeli smo veliko daril, ki so večinoma že razdeljena med naše članice - društva in Zveze prijateljev mladine po Sloveniji. Naše članice so v svojih krajih organizirale obdarovanja in prihod dedka Mraza. Letos smo vzpostavili sklad Dedek Mraz, ki pomaga društvom in zvezam pri organizaciji teh pravljičnih decembrskih prireditev za naše najmlajše. ZPMS je pred kratkim dosegla, da se je obisk dedka Mraza zapisal v register nesnovne kulturne dediščine."
Ko strah ne pojenja
Po besedah Petra Tomažiča je za mnoge osamljene, starejše ta praznični čas težak mesec. Zato jim z majhnimi pozornostmi želijo vsaj malo polepšati te dni. V ta namen bodo prostovoljci ostarelim v domovih za starejše raznesli preko osem tisoč pisem z lepimi željami in priloženim manjšim darilcem.
"V tem mesecu smo pri Rdečem križu Slovenije zaključili distribucijo več kot 200 ton prehranskih izdelkov in več kot 60 ton pralnega praška socialno ogroženim posameznikom in družinam, pa tudi posameznikom oziroma družinam, ki so jih prizadele poplave," pa oriše delo Tominova.
Da se poplave ne bi ponovile, skrbi Petkovo, ki meni, da kot družba že nekaj časa živimo v negotovosti, deležni smo hude stanovanjske problematike, cene silovito naraščajo na vseh področjih, višje cene pa žal ne prinašajo bistveno večjih plač. Ob tem Peter Tomažič opozori še na bojazen pred morebitnim poslabšanjem zaposlenosti, saj to neposredno vpliva na dvig števila prejemnikov pomoči. In nadaljuje, da jih skrbijo tudi vse humanitarne krize, vojne, povečanje lakote in neenakosti po svetu, ter se sprašuje, kako se bodo lahko ob številnih krizah odzivali nanje in izrazili solidarnost.
Utopična želja: da bi se dejavnosti ukinile
Na vprašanje, kakšne so želje za prihodnje leto, Cvetka Tomin odvrne, da si želijo, da bi pred prazniki vladala mir in spokojnost v krogu najbližjih in v urejenih, suhih in toplih domovih za obloženimi mizami. In še, da bi Slovenija ohranila vso solidarnost, humanost in srčnost, ki ju je pokazala, ko je bilo res hudo. Prav tako Tanja Petek poudari umirjenost in izrazi željo, da bi čim več srečnih otrok in družin uživalo in dostojno živelo.
"V prihodnjem letu želimo ostati blizu ljudem v stiski. Zagotovo nas čaka nadaljnja pomoč gospodinjstvom, prizadetim v poplavah in družinam, ki zaradi nizkih prihodkov, bolezni, nesreč in na drugi strani podražitvam težko shajajo iz meseca v mesec," odgovori Peter Tomažič.
Breda Krašna prizna, da upajo, da bo prihodnje leto sprejeta novela zakona o Varuhu človekov pravic, ki bi določil namestnika izključno za področje otrokovih pravic. "Naša želja je, da bi tudi v naslednjih letih uspešno izpeljali naše ustaljene programe – ne samo humanitarne, ampak tudi vsebinske, kot so TOM telefon, Otroški parlament, Evropa v šoli, Mladi raziskovalci zgodovine …, in da bomo vedno imeli možnost razvijati nove programe in projekte. Najbolj pa si želimo, da bi se otroci in mladostniki iztrgali iz začaranega kroga revščine."
Da ne bi bilo naravnih katastrof in vojn ter da bi ljudje udejanjali vrednote solidarnosti in človečnosti, je izrazil željo Franci Zlatar in jo podčrtal, kot pravi, "z utopično željo. Ta se glasi, da bi bilo v družbi tako dobro poskrbljeno za vse člene, da naše dejavnosti ne bi bile potrebne."
