Družba za avtoceste (Dars) je med tremi ponudniki za vzpostavitev sistema elektronskih vinjet izbrala slovaški Skytoll. Informacije o tem so neuradne, prva je o tem poročala javna televizija. Posel čaka na soglasje nadzornikov Darsa, ki ga vodi Valentin Hajdinjak, do nedavnega podpredsednik NSi, v prvi Janševi vladi pa njen tiskovni predstavnik. Nadzorni svet se bo sestal danes.
Za e-vinjete so se prijavili trije ponudniki. Slovaški Skytoll je oddal ponudbo, težko 15,7 milijona evrov, za 1,5 milijona pa je bila nižja cena, ki jo je postavil konzorcij Iskratel, madžarski ARH Informatics in Dataking. Konzorcij Marand, Telekom Slovenije, Pošta Slovenije in avstrijski Kapsch je posel ovrednotil na kar 33,4 milijona evrov. Delo je ob tem zapisalo, da je po objavi izbora izvajalca pričakovati pritožbe, ki bodo končale pred državno revizijsko komisijo. V najcenejšem ponudniku Iskratelu z ARH Informatics, ki je sistem elektronskih vinjet postavil na Madžarskem, namreč trdijo, da izpolnjujejo vse pogoje Darsa. Direktor Maranda Boris Kikelj je na vprašanje ljubljanskega časnika, zakaj je njihova ponudba za toliko višja, odgovoril, da zato, ker v celoti ustreza razpisu.
Uničujoče slovaško poročilo
V Večeru smo se v Skytollovi matični državi pozanimali, kakšna je pravzaprav ta firma, in pridobili poročilo slovaškega najvišjega nadzornega urada, nekakšnega računskega sodišča. Poročilo izpred leta dni je za Skytoll uničujoče. Omenjeni urad je z revizijo oziroma inšpekcijskim pregledom ugotovil, da je sistem Skytollovega pobiranja cestnin na Slovaškem "neučinkovit in negospodaren". Še več, posvaril je pred podaljšanjem pogodbe s Skytollom. Ta poteče konec leta 2022, a z možnostjo podaljšanja za pet let. O tem je že pisal tudi Dnevnik.
Slovaški glavoboli
Borut Meršak, predsednik Slovaško-slovenskega poslovnega kluba, Slovenec iz Bratislave, se ob izbiri Skytolla drži za glavo: "Če država izbira tuje poslovne partnerje, bi pričakoval, da slovenski pristojni organi skrbno preverijo dobro ime firm, ki jih izberejo na natečajih. In da se tudi pozanimajo o izkušnjah evropskih partneric s firmami, kot je Skytoll, ki na Slovaškem povzroča glavobole. Najpomembneje je vendar, da davkoplačevalski denar ne gre vnemar."
Urad ugotavlja, da so plačila cestnin za tovornjake in avtobuse (šele od lani pa tudi za osebna vozila) na Slovaškem v zadnjih devetih letih, to je do leta 2018, znašala 1,576 milijarde evrov. V malho Skytolla je padlo kar 760 milijonov oziroma 48 odstotkov. Manj, 709 milijonov ali 45 odstotkov, je dobila Nacionalna avtocestna družba NDS, slovaški Dars. Drugi pogodbeni partnerji so lahko pobasali sedem odstotkov vsote. Urad opozarja, da je NDS iz tega naslova za gradnjo novih cest mogel nameniti le 97 milijonov evrov. S tem denarjem pa na Slovaškem v najboljšem primeru ni mogoče zgraditi več kot dvanajst kilometrov novih avtocest. Še huje, če je teren zahteven, je denarja dovolj le za dva avtocestna kilometra. V reviziji piše, da Skytoll svojega čistega dohodka ne uporablja "v skladu s pogodbo in ne izpolnjuje temeljnih ciljev, ki so vsaj minimalni prispevki h gradnji novih cest". Slovaška tako ostaja odvisna od evropskega denarja za investicije v prometno infrastrukturo.
Trije ponudniki so Darsu oddali ponudbe za vzpostavitev e-vinjetnega sistema.
Novi sistem e-vinjet bo nadomestil sedanjega, ki je velja od 2008.
V uporabi bodo ostale sedanje kategorije vinjet: letna, polletna in tedenska za tri različne kategorije vozil nosilnosti do 3,5 tone. Cene naj bi ostale enake, je napovedal Jernej Vrtovec.
Da bi bilo škodljivo podaljšati pogodbo s Skytollom, je lani pisal vodilni slovaški dnevnik Sme. Navajal je od lanskega marca novega slovaškega ministra za promet in gradbeništvo Andreja Doležala, da je ta sistem v desetih letih prinesel dve milijardi, toda stroški so znašali kar milijardo evrov. Ministrstvo meni, da bi bilo v naslednjih desetih letih mogoče doseči prihodke 2,5 milijarde evrov, pri čemer stroški iz nobenega razloga ne morejo biti višji od 350 milijonov evrov. Doležal je napovedal, da bodo po izteku pogodbe s Skytollom morali pomisliti na alternativo: "Ali bo to novi dogovor s Skytollom pod preglednejšimi pogoji - saj to, kar imamo zdaj, ni realno in je za državo nekoristno - ali pa bomo kljub časovni stiski primorani uvesti drugačno cestninjenje."
Kaj sta se na štiri oči zmenila Janša in Kellner?
Dars je v začetku septembra objavil razpis, s katerim je iskal ponudnika za vzpostavitev sistema elektronske vinjete. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec (NSi) je uvedbo e-vinjet za osebna vozila napovedal s 1. decembrom 2021. V primeru slovenskega razpisa gre za vzpostavitev centralnega sistema in dveh glavnih podsistemov - prodajnega in nadzornega sistema elektronske vinjete z opremo za izvajanje cestninskega nadzora. Sistem, ki naj bi prepoznaval kategorije vozil, Dars kupi, medtem ko se preostali del (strežniki, infrastruktura) najame. Dars bo za storitev izvajalcu plačal nadomestilo, ki je moralo biti opredeljeno že v ponudbi. Denar od pobranih cestnin gre Darsu, a je pri tem ključno vprašanje, koliko to pobiranje e-cestnin (letno) stane.
Dars je prvega decembra lani sporočil, da je prejel tri ponudbe. Tretjega decembra 2020 je na brniškem letališču pristal boeing 737-700BB v lasti češkega milijarderja, ki spada med sto najbogatejših zemljanov, Petra Kellnerja. Lani je Kellner prek investicijske skupine PPF - z njo vodi glavne poslovne operacije - kupil sklad CME, ki je pri nas lastnik medijske družbe Pro Plus. Ta ustvarja naša najbolj gledana programa Pop TV in Kanal A, v portfelju ima tudi 24ur.com. Kellner se je kmalu po pristanku sestal s predsednikom vlade Janezom Janšo. Sestanek bi moral biti tajen, o njem iz premierjevega kabineta javnosti niso obveščali, a so informacije o srečanju na štiri oči prišle v javnost. Janšev kabinet je kasneje pri KPK prijavil lobistični stik, pojasnilo pa je bilo generično: pogovarjala sta se o "načrtih za politično in gospodarsko stabilizacijo regije Zahodnega Balkana v pripravah na predsedovanje EU". Odgovora, ali je beseda tekla o konkretnih poslih, ni (bilo).
Naveza Kellner-Křetínský
Dejstvo je, da interesi Kellnerjevega kroga v Sloveniji presegajo medijske. Med najtesnejše Kellnerjeve partnerje sodi še en češki milijarder, Daniel Křetínsky. Veže ju več kot desetletje dolgo partnerstvo, Křetínský pa se je kasneje tudi poročil s Kellnerjevo hčerko. Torej sta še družinsko povezana. Skupaj sta ustanovila družbo Energetski in industrijski holding (EPH), iz nje pa se je Kellner kasneje umaknil. Křetínský je prek EPH oktobra postal 49-odstotni lastnik dela Slovenskih železnic, in to tovornega prometa. Ne gre spregledati, da je njegova družba J&T druga največja lastnica Petrola. Ima 13 odstotkov delnic in ne skriva želje po povečanju deleža.
Več let obstaja špekulacija, ali J&T kupuje delnice za madžarski MOL. Na morebitno privatizacijo Petrola, v katerem ima država skupaj okoli tretjinsko lastništvo, ima odločilen vpliv vlada. Zaradi pomladnega kupovanja delnic Petrola se je pod lupo ATVP znašel Andrej Vizjak, okoljski minister, zaveznik enega večjih lastnikov Petrola Darija Južne. Petrol je še privlačnejša prevzemna tarča, odkar je Janševa vlada deregulirala cenovno politiko naftnih derivatov.
Čeha zanimajo e-vinjete
Eden izmed poslov, ki Kellnerja in Křetínskega v Sloveniji zanima, je tudi sistem e-vinjet. Kot so poročali slovaški novinarji, navajala jih je tudi Mladina, je Skytoll prek ciprskih družb povezan s Křetínskim, Kellner pa prek svojega češkega podjetja Czechtoll prav tako tesno sodeluje s Skytollom. Septembra lani je tiskovna agencija Reuters pisala, da je češki varuh konkurence blokiral pogodbo, vredno 455 milijonov dolarjev, med češko državo in konzorcijem Czechtoll-Skytoll. To je takrat omogočilo, da aktualni operater vinjetnega sistema, avstrijsko podjetje Kapsch, še zdaj izvaja koncesijo. Kapsch je menjavo koncesionarja, za kar se je odločila vlada Andreja Babiša, izpodbijal. Češki varuh konkurence je izpostavil zadržke do vodenja razpisnega postopka, končno odločitev pa bo sporočil v enem letu. Kajti češko ministrstvo za promet in naveza Skytoll-Czectoll se lahko pritožita. Minister za promet Vladimir Kremlik je to že napovedal.
Kellner posojal denar
Lastnik slovaškega Skytolla je češki tajkun Petr Syrovatko. Nizozemsko-britansko firmo je kupil leta 2012 in postal njen 90-odstotni lastnik. Deset odstotkov je prispeval slovaški holding J&T, ki pa je Čehu svoj delež prodal leta 2015. Glavni lastnik J&T je zdaj na Slovaškem v enomesečnem priporu, saj ga čaka sojenje zavoljo korupcije. Syrovatko je tesno povezan s Petrom Kellnerjem. Banka slednjega, PPF Bank, je pred devetimi leti odobrila kredit za nakup Skytolla.
Na mizi tudi Pop TV?
Ob Kellnerjevi decembrski misiji v Sloveniji smo se spraševali tudi, ali se je z Janšo pogovarjal tudi o Pop TV. Znano je, da je informativni program komercialne televizije na udaru ostrih kritik Janševe vladne ekipe in njegove SDS. Zato je na mestu vprašanje, ali je bilo na mizi tudi trgovanje z vplivom na Pop TV. Spomnimo: Društvo novinarjev Slovenije je po Kellnerjevem sestanku z Janšo češkemu lastniku Pop TV pisalo pismo: "Sprašujemo se, kakšen je pomen vašega srečanja, zlasti za novinarje, ki delajo za Pop TV in Kanal A? So njihova delovna mesta in novinarska avtonomija kakorkoli ogroženi?" V Kellnerjevem imenu sta tedaj odgovorila Didier Stoessel, izvršni direktor CME za Češko, Romunijo, Slovaško in Slovenijo, in Luboš Jetmar, izvršni direktor CME za Bolgarijo: "PPF in CME v celoti spoštujeta neodvisno, objektivno, pluralistično in kakovostno novinarstvo in s tem bomo nadaljevali, tako kot smo se zavezali ob napovedi dokončnega prevzema družbe CME."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
