Luka Mlakar
Na današnjem koalicijskem vrhu so se koalicijski partnerji osredotočili na zdravstvo. Kot je pojasnil premier Robert Golob, bodo do četrtka pripravili pripravili konkretno časovnico zakonodajnih in izvedbenih ukrepov do leta 2025. Golob je dejal, da je njihov namen pokazati ljudem, da so skupaj odločeni, da izpeljejo reforme, ki jih Slovenija potrebuje, da bo postala moderna država.
Premier: Minister za zdravje ima polno podporo koalicije
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki je zbranim danes predstavil dokument o analizi trenutnega stanja v slovenskem zdravstvu, je po Golobovih besedah dobil popolno podporo vseh članov koalicije, je pa analiza zdravstvenega sistema pokazala, da so "razmere slabše, kot bi si kdorkoli v državi mislil". Dobra novica je po njegovih besedah ta, da so ugotovljeni razlogi, zakaj je situacija tako slaba in da obstaja načrt s konkretno časovnico. O njem so po Golobovih besedah danes razpravljali brez dlake na jeziku. "Ni bil namen, da kogarkoli discipliniramo," je dejal Golob in dodal, da je bil njihov namen, da sklenejo zavezo, da je zdravstvena reforma nujna in da jo bodo izvajali skupaj.
Kot je poudaril, so se dogovorili, da bodo do jutri pripravili konkretno časovnico zakonodajnih ukrepov, ki bodo sprejeti do konca leta, in tudi časovnico izvedbenih ukrepov, ki se bodo izvajali letos ter v letih 2024 in 2025. "Naš namen ni obljubljati reforme, ki je ne znamo izvesti. Naš namen je, da reformo izpeljemo na način, da bodo vse prebivalke in prebivalci Sloveniji dobili dostop do učinkovitega javnega zdravstvenega sistema," je dejal Golob. Zavezo za sodelovanje pri pripravi zdravstvene reforme bodo podpisali vsi prisotni na koalicijskem vrhu, tudi poslanci, je dejal Golob: "Na ta način bodo jasno izkazali svojo osebno zavezo, da želijo tvorno sodelovati pri pripravi zdravstvene reforme."
Časovnica
Portal N1 je neuradno pridobil podatke o ključnih projektih koalicije na področju zdravstva in o okvirni časovnici za njihovo uresničitev. "Začeli bodo z digitalizacijo in s strukturno prenovo zavoda za zdravstveno zavarovanje, na koncu pa bodo na vrsti ureditev koncesionarstva in kadrovskih razmer ter ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja," poročajo.
Najprej naj bi ministrstvo za zdravje v dveh mesecih pripravilo strukturno prenovo zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Zgledovali naj bi se po Estoniji.
Hitro naj bi po poročanju N1 izvedli tudi digitalizacijo. Ta naj bi dokončno zaživela z začetkom prihodnjega leta. "Leta 2025 pa naj bi bile uvedene spremembe na področju koncesij in kadrov, prav tako naj bi bila takrat izpeljana celovita reforma financiranja zdravstvenega sistema, vključno z reorganizacijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja," piše portal.
Preostalih reform se bodo lotili na naslednjem vrhu
Kot je še pojasnil, so danes govorili samo o področju zdravstva, zato bo čez dva tedna pripravili koalicijski vrh na temo ostalih petih reform. Gre za davčno, pokojninsko, plačno, šolsko in stanovanjsko reformo, ki so bile sicer napovedane že za današnji vrh, a je zanje zmanjkalo časa. Po tem ko bodo obravnavali še preostale reforme, torej po naslednjem koalicijskem vrhu, bodo po premierjevih besedah pripravili tudi aneks h koalicijski pogodbi, ki bo zajemal časovnico za vse reforme. Pri pripravi aneksa bodo po Golobovih zagotovilih "imelli dovolj časa, da bo prestal vse demokratične procese vseh strank v koaliciji". Podpisali ga bomo v roku šestih tednov, je napovedal predsednik vlade.
Današnji koalicijski vrh je trajal slabih pet ur, Golobovi koalicijski partnerji pa so z njegovim izkupičkom zadovoljni. Poslanka in podpredsednica SD Meira Hot je dejala, da je bila razprava o razmerah v zdravstvu poglobljena in iskrena. "Socialni demokrati smo v resnici zelo podprli kontekst časovnice in prioritete v kontekstu dostopa do osebnega zdravnika in zagotovitve financiranja zdravstvenega sistema. Našli smo skupne točke in izkazali v veliki meri podporo ministru za zdravje," je dejala Hot. Koordinator Levice Luka Mesec je povedal, da se bodo o posamičnih elementih zdravstvene reforme dogovarjali sproti: "Zelo se strinjam z oceno, da stopamo marsikateri interesni skupini na žulj. Če se hočemo s tem spoprijeti, moramo vedeti, da bodo proti nam lobiji in interesne skupine in da lahko to strukturo, ki je 30 let ni nihče zares reformiral, premaknemo samo skupaj."
Reformo zdravstva bodo začeli s preoblikovanjem ZZZS
Golob je izpostavil, da se je v preteklosti zdravstveni sistem poskušalo reševati s posamičnimi ukrepi, ki niso delovali oziroma so delovali zgolj leto ali dve. "Iz podatkov, ki smo jih danes dobili, izhaja, da je reforma lahko samo celovita in da se je moramo lotiti v njeni središčni točki, to je pri zavarovalnici," je pojasnil Golob, pri čemer je imel v mislih preoblikovanje zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Po naših informacijah je bilo na koalicijskem vrhu, ki je potekal za tesno zaprtimi vrati, prisotni v dvorani so morali svoje telefone pustiti v omaricah, veliko vprašanj glede dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Na vprašanje, ali so na današnjem vrhu govorili o ukinitvi ali reorganizaciji dopolnilnega zavarovanja, je Golob odgovoril, da imamo v zdravstvu različno velike probleme.
"Imamo problem, ki je velik 4,5 milijarde, in to je osnovno zdravstveno zavarovanje. Imamo problem absentizma, ki je vreden 700 milijonov, imamo problem dobičkov zdravstvenih zavarovalnic, ki je vreden 60 milijonov. Vsak dober gospodar se naprej loti velikega problema in ne najmanjšega, in še posebej se zaradi najmanjšega ne skrega, da se potem izmakne odgovornosti do velikega," je poudaril Golob. Za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja si že več let prizadevajo v Levici, ki je zaradi spora glede njegove ukinitve dokončno odrekla svojo podporo vladi Marjana Šarca. "Ukinitev dopolnilnega zavarovanja ostaja ena od programskih prioritet Levice in zavez v koalicijski pogodbi. V agendi, ki je bila predstavljena, dopolnilno zavarovanje je, bomo pa začeli po vrsti urejati krogotok denarja v zdravstvu," je povedal Mesec.
Golob: Referendumi ne bodo zmanjšali naše odločenosti
Željo, da bi bili vključeni v snovanje zdravstvene reforme, so danes izrazili tudi v NSi. Na vprašanje, ali bo zdravstvena reforma samo stvar koalicije ali bodo glede tega iskali širše soglasje, pa je Golob odgovoril, da "nas zgodovina uči, da se levosredinske vlade reform lotevajo in jih potem ne izpeljejo, desnosredinske vlade pa se, dokler so na vladi, reform ne lotevajo, ampak o njih govorijo, ko so v opoziciji". "Iskali bomo konsenz pri tistih, s katerimi delimo iste vrednote, in te vrednote so krepitev javnega zdravstva. Vse ostale interesne skupine bodo uporabljale vsa možna orodja, da ta proces ustavijo. Možno je, da bo kdo sprožil tudi referendum, ampak to ne bo v ničemer zmanjšalo naše odločenosti, da v Slovenijo vrnemo delujoč zdravstveni sistem," je dodal Golob.
Tonin: V reševanje zdravstva je treba vključiti tudi zasebnike
Prvak NSi Matej Tonin je predstavil paket devetih rešitev za vsem dostopno javno zdravstvo. V NSi med drugim predlagajo vključitev vseh razpoložljivih zdravstvenih kapacitet v reševanje krize – javne zavode in koncesionarje ter tudi zasebnike – in da bi bile vse zdravstvene storitve, tudi pri zasebnikih in koncesionarjih, plačane iz zavarovanja. Zavzemajo se za to, da naj se vsak zdravnik samostojno odloča, kje in kako bo opravljal svoj poklic, ključno pa je zgolj to, da je usposobljen in da ima licenco zdravniške zbornice. Zato si želijo, da se uvede posebna statusna oblika samostojnega nosilca zdravstvene dejavnosti.
Poleg tega bi se moral po njihovi oceni vsak bolnik samostojno odločati, kje bo opravil svojo zdravstveno storitev, bodisi v javnem zavodu, pri koncesionarju ali zasebniku, pri tem pa je ključno, da storitve ne plačajo iz svojega žepa, ampak da storitev plača zavod oziroma zavarovalnica, kjer plačujejo zavarovanje. Med drugim bi odpravili monopol zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), predlagajo tudi, da se javne zdravstvene zavode preoblikuje v neprofitne gospodarske družbe. Tonin je poudaril, da imajo zakone že pripravljene, a bodo z njimi počakali do pomladi. V kolikor se do pomladi ne bo nič zgodilo, bodo zakone vložili, če pa bo vlada že vložila svoje zakonske rešitve, pa bodo svoje rešitve poskušali uveljaviti z dopolnili vladnih zakonov, je še dejal Tonin. (STA)
