(FOTO) Kaj od ministra za zdravje zahteva Glas ljudstva? Keber: Ukrepi, ki jih je obljubila vlada, se ne uresničujejo

Civilna iniciativa Glas ljudstva, ki združuje več kot sto nevladnih organizacij, prihodnji torek pripravlja "veliko stavko pacientov", ki bo ob isti uri potekala v več mestih po državi. "Vsi se zavedamo, da je situacija v slovenskem zdravstvu katastrofalna in da se slabša vsak dan," je povedal predstavnik iniciative Jaša Jenull, ki je bil eden od najbolj znanih obrazov petkovih kolesarskih protestov. Po njegovih besedah je brez izbranega osebnega zdravnika že vsaj 130 tisoč ljudi, vsak dan pa ga izgubi še okoli dodatnih 60 ljudi: "Če bi sledili količnikom, ki so trenutno določeni, bo v prihodnjih letih 350 tisoč ljudi brez svojega osebnega zdravnika."

Jaša Jenull: To ni protest proti vladi in zdravnikom

Medtem ko se čakalne dobe na urgencah vlečejo celo noč, bolniki pa na osnovne zdravstvene preglede čakajo po več mesecev, se s koncesionarskimi dobički gradijo stanovanjske soseske, ki nudijo ekskluzivno zdravstveno nego redkim posameznikom, ki si jo lahko privoščijo, je poudaril Jenull in dodal, da lahko ljudje z uporabo komercialnih zavarovanj preskočijo čakalne dobe za preglede pri specialistih. "Vse to so siptomi nekega sistema, ki v osnovi ne deluje tako, kot bi moral, torej ne v interesu bolnikov, ampak predvsem interesnih skupin, ki ustvarjajo dobičke. Trenutna situacija seveda ni krivda trenutne vlade, to je nekaj, kar se slabša že desetletja," je povedal Jenull in dodal, da torkova stavka ne bo usmerjena proti vladi Roberta Goloba in zdravnikom.

"To ni protest proti vladi, to ni protest v podporo opoziciji, ki ima v svojem programu zapisano privatizacijo javnega zdravstva. To je stavka pacientov in pacientk, vseh državljanov in državljank, pa tudi zdravstvenih delavcev in delavk, s katerimi bomo stopili skupaj ter zahtevali sistemske, radikalne in nujne spremembe, ki jih potrebujemo za to, da ustavimo rušenje javnega zdravstva in naredimo korak v pravo smer," je dejal Jenull. V civilni inciativi so oblikovali pet osnovnih stavkovnih zahtev, ki so jih danes že predali ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Danijel Bešič Loredan.

Med drugim zahtevajo, da se vsem pacientom takoj zagotovi dostop do izbranega osebnega zdravnika, da se odpravi dopolnilno zdravstveno zavarovanje in se hkrati ukine doplačila za zdravstvene storitve, da se odpravi tako imenovano dvoživkarstvo, torej delo zdravnikov v javnem in zasebnem sektorju, ter da se prepreči preskakovanje čakalnih vrst s komercialnimi zavarovanji. Kot je dejal Jenull, je vladajoča koalicija obljubila, da bo delovala v interesu javnega zdravstva, da bo ukinila dopolnilno zavarovanje in zaščitila zdravstvo pred interesi "dobičkarjev": "Več kot pol leta po tem, ko je vlada nastopila svoj mandat, še vedno čakamo na kakršenkoli ukrep s strani ministrstva za zdravje, ki bi nam dal jasno vedeti, da nameravajo izpolniti svoje predvolilne zaveze. Še več, ukrepi, ki se trenutno sprejemajo, so vsaj dvorezni, nekateri še pospešujejo privatizacijo javnega zdravstva."

Dušan Keber: Rešitve je potrebno poiskati takoj

Da se ukrepi, ki jih je napovedala oziroma obljubila Golobova vlada, ne uresničujejo, je ocenil tudi nekdanji minister za zdravje Dušan Keber: "Nobeden od dosedanjih ukrepov ne vzdrži ocene, da je namenjen krepitvi javnega zdravstva. Ne moremo trditi, da so ukrepi namenjeni rušenju javnega zdravstva, ampak za nobenim ukrepom ne vidimo jasne odločitve sedanje oblasti, da namerava ločiti javno zdravstvo od zasebnega in da namerava okrepiti javno zdravstvo kot ključni element socialne države." Po njegovih besedah lahko vlada nekatere od predlaganih ukrepov, kot primer je navedel tudi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, začne uresničevati takoj. Dejstvo, da je velika množica bolnikov ostala brez izbranega osebnega zdravnika, pa je Keber označil za "katastrofalno kršitev ustavnopravnih in humanitarnih načel".

Pričakujemo, da bo ministrstvo za zdravje nemudoma začelo dialog z vsemi deležniki, da se sprejmejo interventni zakoni, ki so potrebni, in da se nemudoma začne pripravljati sistemske rešitve, ki bodo preprečile nadaljnje rušenje javnega zdravstva, pa je poudarila Tea Jarc iz iniciative Glas ljudstva. "Ne zanima nas, kdo je kriv, ne bomo križali nikogar, zanima nas iskanje rešitev danes, jutri in zdaj, ne pa leta 2024," je dodal Jenull. Keber pa je poudaril, da obstaja zelo majhna verjetnost, da bi se ključni sistemski zakoni lahko uresničili v drugi polovici mandata katerekoli vlade: "Rešitve je potrebno poiskati takoj. Nekateri od ukrepov so izvedljivi takoj, ne zahtevajo spremembe celega zakona, ampak zgolj nekaterih členov." V okviru torkove stavke bodo skupaj s Pravno mrežo za varstvo demokracije tistim bolnikom, ki so ostali brez osebnega zdravnika, poskušali ponuditi pravno pomoč, pripravljajo pa tudi tožbo.

Maksuti: Protest je bolj kot proti vladi usmerjen proti zdravnikom

Na civilno družbo, ki se je v mandatu prejšnje vlade pod vodstvom prvaka SDS Janeza Janše aktivirala ob petkovih protestih in referendumu o vodah, so v delu javnosti letele kritike, da po lanski zamenjavi oblasti ni zavzela dovolj kritične drže do nekaterih odločitev vlade Roberta Goloba. Več omenjenih civilnodružbenih organizacij se je aktiviralo ob referendumu o RTV Slovenija in podprlo vladni zakon. Ob polemikah glede depolitizacije policije so se nato oglasili samo v Pravni mreži za varstvo demokracije in Forumu za demokracijo, medtem ko so v iniciativi Glas ljudstva konec lanskega leta začeli s kampanjo za ohranitev javnega zdravstva. "Vsaka reforma ne glede na to, ali se dogaja v zdravstvu ali na nekem drugem področju, bo sproducirala določene ukrepe in poteze, ki vsem ne bodo všeč. Med njimi je tudi civilna družba, v konkretnem primeru seveda Glas ljudstva, zavzema za tiste najšibkejše. V tem smislu seveda bodo praktično letele ostre besede tudi na to vlado," je ocenil politolog Alem Maksuti. Ko gre za reformo zdravstvenega sistema, gre po njegovih besedah za kompleksne probleme, ki jih bo zelo težko rešiti: "Nisem prepričan, da ima civilna družba v tem primeru v rokah mehanizme, s katerimi bi lahko politično pritiskala na aktualno oziroma katerokoli vlado. Ne izključujem pa tega, da bo stavka bolnikov dan pred stavko zdravnikov požela nekaj medijske pozornosti in se manifestirala kot odprta kritika proti vladi. Mislim pa, da ta protest niti ni toliko usmerjen proti vladi kot proti zdravnikom."

Čakš: Splošnega upora proti levi vladi ne gre pričakovati

Urednik portala Domovina Rok Čakš je na drugi strani ocenil, da prej omenjene iniciative ne bodo zavzele splošne kritične drže do Golobove vlade, kar da se je pokazalo že v njihovi dosedanji pasivnosti, še posebej ob zamenjavi notranje ministrice Tatjane Bobnar. "Tudi ob napovedani 'stavki' pacientov, pri čemer je nujno poudariti, da gre za zelo ozko skupino pacientov, ki niti približno ni reprezentativna za celotno populacijo, Jenull in tovariši posebej poudarjajo, da ne gre za protest proti vladi. Tudi ne gre za ohranitev javnega zdravstva, temveč za promocijo njihovega ozkega interesa oziroma predstave, kako naj bi zgledalo javno oziroma državno zdravstvo. Na Bešič Loredana to ni nič večji pritisk od vseh ostalih interesnih skupin, ki nanj pritiskajo glede reforme zdravstvenega sistema," je povedal Čakš, ki na srednji rok dopušča možnost več partikularnih akcij Glasu ljudstva in sorodnih skupin. "Pri tem bodo naslavljale njihov točno določen nerealiziran interes, pri čemer se bodo sklicevale na zahteve, ki so jih vladajočim strankam dale v podpis pred volitvami. Splošnega upora proti levi vladi v razsežnostih, kot smo jih videli v času Janševe vlade, pa zaradi ideološke sorodnosti teh civilnodružbenih aktivistov z oblastniki, ni pričakovati," je dodal analitik.