Po oceni Evropske agencije za okolje iz leta 2020 je v Evropski uniji kmetijstvo vir okrog 10 odstotkov emisij toplogrednih plinov, kar okrog 70 odstotkov teh pa je povezanih z živinorejskim sektorjem, pove Tanja Šumrada, asistentka na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, ki se v okviru doktorskega študija ukvarja z vplivom kmetijstva na naravo in ohranjanje biodiverzitete. Negativnih učinkov živinoreje na okolje je več: "Izstopa predvsem njen prispevek k emisijam toplogrednih plinov, pri čemer je najpomembnejši vir emisij metan, ki se sprošča iz prebavil živali. Lokalno in regionalno so problematični tudi negativni učinki prireje na tla, vode, kakovost zraka in biotsko pestrost, ki so predvsem posledica intenzivne pridelave krme, čezmerne paše in neustreznega ravnanja z izločki živali." Živinoreja ima sicer pomemben vpliv na ohranjanje tradicionalne in kulturne krajine, ohranjanje ekstenzivne in tradicionalne rabe travinje s košnjo in pašo je pomembno za ohranjanje biotske pestrosti v kmetijski krajini, a žal, kot pove Šumrada, tradicionalni sistemi kmetovanja izginjajo.
Prehranska industrija teži k dobičkom
Da ima industrializirana reja živali resne in negativne posledice za živali, človeško zdravje in dobrobit, zdravje in varnost zaposlenih v tej industriji, zlasti klavniških delavcev, in na okolje, pa opozarja Branislava Vičar iz Društva ZaŽivali! "Intenzivna živalska agrikultura je strukturirana tako, da maksimizira dobiček in minimizira stroške, iz te kalkulacije pa so izvzeta življenja 60 milijard (samo kopenskih) živali, ki jih ljudje letno ubijemo zgolj za hrano. V politični ekonomiji agrikulture so živali obravnavane povsem mehanistično, kot bolj ali manj učinkovite enote v človeškem sistemu proizvodnje hrane. Živali so pojmovane kot zamenljive proizvodne enote. Vse svoje življenje preživijo v povsem umetnih okoljih, kjer se njihova telesa, vedenja in misli prisili, da ustrezajo potrebam kapitala. Zgolj obstajajo, dokler jih ne ubijemo," razpravlja aktivistka. "Globalna prehranska industrija je organizirana tako, da ustvarja dobičke za multinacionalne korporacije, ki obvladujejo agrikulturne trge," komentira Vičarjeva.
"Povečana prehranska produkcija je ključni dejavnik spreminjanja naravnih habitatov v agrikulturne površine, s tem pa uporaba živali v industrializirani agrikulturi odločilno vpliva tudi na svetove živali prostoživečih vrst. Ekspanzija agrikulturnih površin povzroča deforestacijo in degradacijo naravnih habitatov, prostoživeče živali izgubljajo svoja prebivališča in vire hrane. Deforestacija zaradi kultivacije zemljišč za rejo živali v povezavi z živalsko agrikulturo je eden najpomembnejših dejavnikov podnebnih sprememb," razlaga aktivistka.
Krivda ni na kmetih
Obravnava živali kot stvari ima resne posledice tudi za klavniške delavce: "Nekateri čustveno otopijo, medtem ko se lahko drugi začnejo do živali vesti sadistično. Klavniški delavci so prisiljeni delati hitro in posledica tega so številne (tudi trajne) poškodbe." Društvo ZaŽivali! kot rešitev vidi veganstvo s sistemskimi spremembami, ki bodo temeljile na odpravi izkoriščanja in poblagovljanja ljudi, živali in narave.
Globalno gledano se povpraševanje po mesu in mlečnih izdelkih povečuje, kar ima posledice na obseg prireje, zaradi omejenosti naravnih virov pa je nadaljnja intezifikacija neizogibna, če ne bodo nastale korenite spremembe v prehranskih navadah ljudi, razlaga Šumrada. "V zadnjih desetletjih so se zaradi izrazitega razvoja tehnologij prireje in kmetijske pridelave, silnic tržnega gospodarstva in odprte mednarodne trgovine nižale cene kmetijskih pridelkov. To je bilo za prebivalstvo v Evropi ugodno z vidika lažje dostopnosti in večje stabilnosti v oskrbi s hrano. Kar je privedlo do tega, da so morali kmetje slediti razvoju in povečati učinkovitost pridelave, če so želeli ostati konkurenčni. To je cena razvoja, ki jo plačujemo kot družba," razmišlja raziskovalka. Kot je povedala, podpira široko družbeno razpravo o prihodnosti živinoreje in kmetijstva na splošno. Poleg okoljskih vplivov se bo treba vprašati tudi o dobrobiti živali, pozabiti pa ne smemo niti na socialni in sociološki vidik. "Čeprav močno podpiram strog nadzor in obravnavo vseh kršiteljev veljavnih standardov kmetijske pridelave, je pripisovanje krivde za nastalo stanje kmetom kot družbeni skupini podobno, kot če bi za podnebne spremembe krivili delavce na naftnih poljih. Dialog zato mora biti strpen in pošten," meni Šumrada.
Kakšna bi bila trajnostna živinoreja?
Iskanje resnično trajnostnih modelov ostaja velik izziv tako na državni kot tudi na globalni ravni, pove Tanja Šumrada. "Po priporočilih živinorejske stroke je poleg boljšega upravljanja z živinskimi gnojili najpomembnejši ukrep za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov povečanje učinkovitosti reje. To v osnovi pomeni, da na primer s selekcijo in izboljšanjem krmnih obrokov povečamo količino pridelanega mleka in mesa na žival in s tem zmanjšamo količino emisij na enoto proizvoda. Žal pa to ne odpravi problema drugih negativnih učinkov živinoreje na okolje in predvsem na biotsko pestrost v kmetijski krajini, morda jih celo poveča. Biotska pestrost je zelo občutljiva na povečanje intenzifikacije pridelave krme, ki se kaže na primer v siromašenju krajine in v povečanem gnojenju in zgodnejši košnji travinja. V nedavno objavljeni raziskavi smo na primer pokazali, da je bila v Sloveniji intenzifikacija pridelave, predvsem v govedorejskem sektorju, verjetno eden od dveh glavnih razlogov za zmanjšanje populacij ptic kmetijske krajine v zadnjih dveh desetletjih. Ptice namreč veljajo za dobre indikatorje stanja biotske pestrosti v kmetijskih ekosistemih in so v Sloveniji od leta 2008 upadle kar za 18 odstotkov," razlaga Šumrada.
Najpomembnejši vir emisij toplogrednih plinov živinoreje je metan, ki se sprošča iz prebavil živali.
Živalska agrikultura proizvede več antropogenih emisij toplogrednih plinov kot svetovni promet.
Sekanje gozdov zaradi kultivacije zemljišč za rejo živali je eden najpomembnejših dejavnikov podnebnih sprememb.
Živinoreja ima pomemben vpliv na ohranjanje tradicionalne in kulturne krajine.
Potrebna je široka družbena razprava o prihodnosti živinoreje in kmetijstva na splošno.
Negativne učinke na okolje bi lahko vsaj delno ublažili s ciljnimi ukrepi, meni raziskovalka. Z vidika učinkov na tla, vode in zrak je to predvsem izboljšanje tehnologije, na primer na področju rabe fitofarmacevtskih sredstev in gnojil ter načina obdelave tal. Za ohranjanje biotske pestrosti bi v kmetijski krajini morali zagotoviti najmanj 20 odstotkov površin, na katerih kmetijska pridelava ne poteka ali pa je zelo ekstenzivna. S tem bi naravi zagotovili dovolj prostora, da lahko rastline in živali uspešno zaključijo svoje razvojne cikle, kar se sicer že podpira s finančnimi spodbudami.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
