Zmago Gomzi
Resda že 43. rekreativni kolesarski maraton Okoli Pohorja ni privabil 2654 kolesarjev in kolesark, kolikor ji je leta 1982, ko je bila udeležba rekordna, kljub temu pa se je startu na Trgu svobode danes zbrala pisana množica kolesarskih navdušencev. "Prijavljenih je bilo 650 kolesarjev in kolesark, a jih nekaj ni dvignilo startnih številk," je prijazno pojasnila Mateja Stevanovič, ki že vrsto let sodeluje v organizacijskem odboru. Med slednjimi so bili predvsem taki, ki so prišli na start v zadnjem trenutku in jim je zmanjkalo časa za dvig številke, izkušnje iz prejšnjih let pa kažejo tudi na to, da se je marsikdo z "domačega dvorišča" pridružil karavani in tudi brez številke kolesaril z njo do cilja.
Zanimanje za maraton v porastu
Prvi kolesarji so se na Trgu svobode, kjer je bil start, pojavili nekaj minut po sedmi uri, da so se lahko ogreli ali se kako drugače pripravili na preizkušnjo. Nekateri s tekmovalnimi kolesi, drugi z gorskimi, pa tudi mestnih koles je bilo videti nekaj, na prste ene roke pa bi lahko prešteli tudi kolesa na električni pogon. Odvisno od tega, za katero od treh prog se je kdo odločil. Izbirali so lahko med 50, 70 in 147 km dolgimi progami.
Pred startom je kolesarje v imenu KD Branik in časopisne hiše Večer, ki od leta 2018 z roko v roki zelo uspešno sodelujeta pri organizaciji maratona, pozdravil predsednik KD Branik Bojan Horvat. Izrazil je zadovoljstvo nad tem, da je letošnji maraton privabil še več kolesarskih navdušencev kot jih je lanski, kar pomeni, da zanimanje zanj iz leta v leto narašča. Vsem je zaželel prijetno vožnjo, veliko užitkov in varno vrnitev na cilj, na Trg svobode. "Proge so označene, na njej imamo veliko redarjev, tako da težav ne pričakujem. Tudi v okrepčevalnicah na Činžatu in v Radljah so pripravljeni, da bodo kolesarjem ponudili osvežilne pijače," je v imenu prirediteljev povedal Branko Rokavec iz KD Branik. Ob njem je stal Otmar Pečnik, nekdanji odlični tekmovalec KD Branik, pozneje vnet rekreativec, ki v zadnjih letih pomaga pri organizaciji prireditve. "Vsako leto se na naši prireditvi zbere več kolesarjev, ljudje spoznavajo, da je rekreativno kolesarjenje zdravo. Pred več desetletji je bil maraton Okoli Pohorja kolesarski praznik, upam, da bo v prihodnjih letih na njem spet tisoč in več kolesarjev," je pojasnil Pečnik, ki je leta 1979 kolesaril na prvi tovrstni prireditvi. "Prvič bom kolesaril na tem maratonu. Izbral sem si 147 km dolgo progo, veliko sem na kolesu in verjamem, da jo bom zmogel. Kolesaril bom v družbi kolegov, kolesarjenje v skupini je veliko lažje. Upam, da bomo dobro razporedili moči in zadovoljni prikolesarili na cilj," je pred startom povedal policist Rok Bešter iz Rač, tudi znani balinar drugoligaša iz Hoč.
Zvečine pohvalne besede, graje le redke
Moto maratona je prekolesariti izbrano progo in med vožnjo uživati, ne pa tekmovati, zato prireditelji niso merili časov. Kljub temu so bili nekateri zelo hitri. Skupina, v kateri je bil tudi Mariborčan Roman Hübl, je za 147 km dolgo progo potrebovala približno 3 ure in 45 minut. Fantje so kar urno vrteli pedala. "Nismo tekmovali, le izbrali so si ritem vožnje, kakršnega zmoremo. V skupini nas je bilo sedem, osem, kolesarili smo složno, saj vemo, da je v skupini lažje vrteti pedala. Na progi nismo imeli večjih težav," je ves zadihan, ko je stopil s konjička, razložil Hübl. V gneči pod šotorom na cilju smo med malico zmotili mariborskega župana Saša Arsenovića. "Pred leti sem kolesaril na najdaljši progi, tokrat sem se odločil za 70 km dolgo, saj nisem imel časa, da bi se temeljiteje pripravil na 147 km dolgo. Ni bilo naporno, saj veliko kolesarim. Prireditelji so se zelo izkazali, organizacija prireditve je iz leta v leto boljša, kar je spodbudno. Med vožnjo sem spoznal veliko veselih ljudi, bilo je prijetno in to odtehta ves napor," je pojasnil župan Maribora. Nekaj manj spodbudnih besed je bilo slišati iz ust zakoncev Pavleta in Irene Berčon iz Trbovelj, ki sta premagala 50 km dolgo progo.
"V prejšnjih letih sva bila bolj zadovoljna z organizacijo, tokrat je bilo nekaj spodrsljajev. Ne veva, zakaj nisva dobila bidonov, izgovora prirediteljev, da jih je zmanjkalo, ne sprejemava. Upava, da se na prihodnjem maratonu to ne bo več zgodilo." S pohvalami nad organizacijo pa ni skoparil 80-letni Mariborčan Tone Mom. "V mlajših letih sem kolesaril na 147 km dolgi progi, sedaj že nekaj let na pol krajši. Bilo je vroče, malo sem utrujen, na srečo je na nekaterih delih proge vel svež zrak. Morda me bodo mišice bolele jutri ali pojutrišnjem. A kaj je rahla bolečina v primerjavi z zadovoljstvom. Prireditelji si zaslužijo vso pohvalo," jim je na dušo popihal najstarejši udeleženec maratona, zadovoljen obraz pa je kazal tudi najmlajši kolesar, osemletni Jan Novak iz Maribora. "Rad kolesarim. Zelo sem vesel, da sem zmogel 50 km dolgo pot, med vožnjo nisem imel večjih težav, le žeja me je dajala. Prihodnje leto se spet vidimo."
Želijo nadaljevati skupno pot
Po koncu maratona se je na licu predsednika KD Branik Bojana Horvata zarisal nasmešek. "Za nami je veliko dela, predvsem prostovoljnega, za kar se zahvaljujem vsem, ki so bili na tak ali drugačen način vpeti vanj. Skupaj s časopisno hišo Večer se že več let trudimo, da maraton uspe v vseh pogledih in to nam uspeva. Iz leta v leto je več kolesarjev, kar terja tudi dodatne organizacijske prijeme. Za spodrsljaje v organizaciji, ki so prišli tudi na naša ušesa, se seveda opravičujemo, so nenamerni, hkrati pa obljubljamo, da jih prihodnje leto ne bo. Glede na to, da se izteka pogodba o sodelovanju s časopisno hišo Večer, ki je bilo več kot odlično - to potrjuje predvsem porast števila udeležencev na maratonu -, upam, da bomo z vodilnimi na Večeru našli skupni jezik o nadaljevanju skupne poti."
