Luka Mlakar
Novi predsednik DeSUS Ljubo Jasnič se je po izvolitvi najprej zahvalil vsem delegatom. "Gospod Jurša (Franc Jurša, vodja poslancev DeSUS, op. a.) je na začetku rekel, da smo družina. Upam, da bomo dejansko pokazali, da smo družina, ki se med seboj razume. Vaš glas razumem kot glas za enotnost in vrednote, ki jih DeSUS ima in jih mora imeti, vaš glas pa razumem tudi kot to, da bomo delali vse za to, da bomo pomagali tistim, ki so pomoči potrebni, in da naredimo velik korak, čeprav bo težek, da pridemo naslednje leto na volitvah spet v parlament," je dejal Jasnič. Ob tem je poudaril, da si želi sodelovanja z vsemi člani in odbori stranke. "Jutri je nedelja, v ponedeljek je nov dan," je dodal novi prvak stranke DeSUS.
Na volilnem kongresu stranke upokojencev v Ljubljani se je zbralo 117 od 128 prijavljenih delegatov. Ljubo Jasnič je prejel 54 glasov delegatov. Srečko Felix Krope je prejel 38 glasov, Goraz Žmavc pa 24. Ena glasovnica je bila neveljavna. Jasnič se je v predstavitvi delegatom med drugim zavzel za izboljšanje komunikacije med vodstvom stranke in njenimi poslanci. Napovedal je, da bo poslance poklical v ponedeljek. "Treba je priti skupaj, treba se je dogovoriti, treba je delati skupaj. Stranka brez poslanske skupine ni prava stranka in poslanska skupina brez stranke tudi ni prava," je poudaril Jasnič.
Jasnič: Upam, da poslanci ne bodo več "solirali"
Ko gre za poslance DeSUS, je Jasnič poudaril, da si želi, da bi slednji zastopali stališča, ki jih sprejme stranka. "Upam, da ne bodo več 'solirali', ampak da se bomo dogovorili za vsako točko posebej in enotno nastopali navzven," je pojasnil Jasnič. Ko gre za vprašanje, kako bo DeSUS v prihodnje sodeloval z vlado in podpiral njene projekte, je Jasnič dejal, da je o tem še prezgodaj govoriti, a da se mora stranka pri tem odločati v korist svojega članstva in tega, kar Slovenijo pelje naprej. Na vprašanje, ali držijo neuradne navedbe, da naj ne bi bil favorit poslancev za novega šefa stranke, je Jasnič odgovoril, da bi to morali vprašati poslance ter da se sam z njimi ni pogovarjal. "Kakšna je bila njihova izbira, ne vem, volitve so bile tajne," je dodal Jasnič.
Na vprašanje, zakaj bi se med njegovim vodenjem stranke lahko izboljšali odnosi med vodstvom DeSUS in poslanci, prej pa to ni bilo mogoče, pa je Jasnič odgovoril, da je človek združevanja: "Nisem konflikten človek. Stranki in vsem v državi želim, da bi jim bilo dobro. Brez nervoze. To sem dokazal na vseh področjih, na katerih sem deloval in mislim, da bomo tukaj našli tudi skupni jezik s poslansko skupino." Glede nizke stopnje podpore v javnomnenjskih anketah, ki jo je v zadnjih mesecih deležen DeSUS, pa je dejal, "da je, ko si enkrat spodaj, veliko lažja pot navzgor".
Bizjak-Mlakarjeva: Odnos med vodstvom in poslanci ne bi smel biti problematičen
"Zelo sem zadovoljna, ker mislim, da smo zdaj v vodstvu stranke takšni ljudje, ki smo med seboj zelo kompatibilni, delimo iste vrednote, ter imamo organizacijske sposobnosti in znanja, da lahko zasučemo trende v stranki. Smo neobremenjeni s preteklostjo, nikoli se nismo umazali z nobeno zadevo. To je prednost stranke, mislimo resno. Verjamem, da bomo pridobili zaupanje članstva, da bomo lahko šli na teren in ljudi prepričali ter dosegli takšne rezultate, da bodo dobri. Ljudje nam lahko zaupajo, da bomo uredili stvari v stranki," pa je po izvolitvi povedala nova podpredsednica stranke Julijana Bizjak Mlakar. Ko gre za odnose med vodstvom stranke in poslanci, je poudarila, da na tem področju ne bi smelo biti kakšnih posebnih težav: "Moramo se pogovarjati, razumeti drug drugega, razloge in tudi povedati, kdaj je zadeva pomembna za stranko DeSUS, kdaj smo na isti valovni dolžini, na drugi strani pa tudi ne smemo kršiti suverenosti poslancev, da glasujejo po svoji vesti, ampak da to poskušamo urediti z dialogom." Bizjak-Mlakarjeva je zasedla podpredsedniško mesto, ki se je sprostilo po odstopu Irene Majcen.
Žmavc: Popravnega izpita ne bo
V nagovoru pred delegati je Jasnič med drugim dejal, da se volitve dobivajo na terenu in da je cilj stranke na naslednjih volitvah vnovičen preboj v državni zbor. Povedal je, da spoštuje odločitev, da je stranka v opoziciji, a da svoje interese načeloma lažje uveljavlja v koaliciji. Poslanci imajo po njegovih besedah pravico, da glasujejo po svoji vesti, a je opozoril, da bi to morala biti prej izjema kot pravilo. Stranko je v zadnjem obdobju po njegovih besedah uničilo "nespoštovanje vrednot", zaradi česar je postala "lahek politični plen".
Drugi kandidat za predsednika Srečko Felix Krope je v svoji predstavitvi poudaril, da so v stranki "v preteklosti verjetno kakšno odločitev sprejeli prehitro". Ocenil je, da ima DeSUS še veliko kadrovskega potenciala, kot glavni prioriteti svojega programa pa je izpostavil skrb za pokojnine in zdravstveno oskrbo. Ko gre za odnose med poslansko skupino DeSUS in vodstvom stranke je poudaril, da je "najmanj ustrezna rešitev za reševanje konfliktov izogibanje". Smo sredinska stranka, upokojenci so tako levih kot desnih političnih nazorov, je poudaril Krope. Stranka brez poslancev je po njegovih besedah "verjetno nula", zato je treba okrepiti komunikacijo s poslanci. Ob tem je napovedal, da bo v stranki ostal, tudi če ne bo izvoljen za njenega predsednika.
Tretji kandidat za novega šefa DeSUS Gorazd Žmavc pa je pred delegati dejal, da DeSUS v vladah, v katerih je sodeloval kot koalicijski partner, nikoli ni bil vodilna stranka, "vedno pa smo bili korektiv". Stranka upokojencev je po njegovi oceni v zadnjih letih izgubila zaupanje članstva in državljanov tudi zaradi kulture političnega delovanja. Žmavc se zato boji, da v prihodnosti ne bo šlo brez korenitih sprememb v razmišljanju: "Kongres verjetno predstavlja zadnjo priložnost, da se poenotimo. Popravnega izpita ne bo."
V DeSUS se je vrnil šele nedavno
Ljubo Jasnič se je v DeSUS včlanil po upokojitvi leta 2008. Funkcijo generalnega sekretarja stranke je opravljal od leta 2010 do leta 2013, ko je na kongresu neuspešno kandidiral za predsednika stranke. Tako njega kot Meto Vesel Valentinčič je takrat premagal dolgoletni predsednik stranke Karl Erjavec. Zaradi razhajanj z Erjavcem je nekaj dni po kongresu odstopil s položaja generalnega sekretarja in se umaknil iz strankarskega življenja. V DeSUS se je spet aktiviral nedavno oziroma, kot kaže, po tem, ko je januarja lani z zmago na kongresu vodenje stranke prevzela Aleksandra Pivec, ki je premagala Erjavca. V drugi vladi Janeza Janše, ki je mandat nastopila februarja leta 2012, je bil Jasnič državni sekretar v kabinetu predsednika vlade. Konec januarja 2013, tik pred izstopom DeSUS iz takratne Janševe koalicije, je Jasnič odstopil s položaja. 74-letnik je javnosti sicer najbolj znan po njegovi vidni vlogi pri projektu Nordijskega centra Planica. (STA)
Čoklova: DeSUS se je ukvarjal s samim seboj
Začasna vodja stranke DeSUS Brigita Čokl je v svojem nagovoru delegatom, ki so ga posredovali iz stranke, ocenila, da je obdobje od prejšnjega volilnega kongresa decembra lani, ko se je na vrh stranke spet zavihtel Karl Erjavec, do današnjega kongresa za DeSUS izgubljeno. "Z njim se pravzaprav ne moremo pohvaliti. Ukvarjali smo se namreč bolj s samim seboj kot s svojim poslanstvom in delom politične stranke," je ocenila Čoklova. Spomnila je na aktivnosti v zvezi z vstopom stranke v koalicijo KUL in mandatarstvom nekdanjega šefa stranke Erjavca. Dejala je, da slednjega kot mandatarja niso podprli niti poslanci lastne stranke. "Danes ugotavljamo, da odločitve v DeSUS niso bile rezultat strateškega odločanja. DeSUS je prevzel nase veliko tveganje brez premisleka, kako bomo ravnali, če mandatarstvo ne bo uspelo. Tako smo pristali v političnem vakuumu, ko smo se odpovedali sodelovanju z vladno koalicijo in hkrati izpadli kot nekredibilen partner v očeh opozicije," je ocenila Čoklova.
Odstop Erjavca je krizo vodenja in nezaupanja po njenih besedah še poglobil. Spomnila je, da poslanci niso sledili stališču stranke glede interpelacije ministra za kulturo Vaska Simonitija. Po Erjavčevem izstopu iz stranke se je po njenih navedbah začel drugi val odstopov in izstopov iz stranke, tudi celotnih odborov in znanih posameznikov. Težave s poslanci se po njenih besedah niso rešile, skupni dogovor z njimi, da bodo delovali vzajemno v duhu medsebojnega spoštovanja in v iskanju skupnega konsenza, pa da ni razrešil ničesar.
"Mediji nas ne jemljejo resno, ko zatrjujemo, da smo v opoziciji. Ravnanja poslancev ne zadoščajo kriteriju nedefiniranega pojma zmerne opozicije. V povabilih na javne nastope nas uvrščajo med vladne podpornike. Novinarji se na nas obračajo samo v maniri iskanja afer in komentarjev," je menila Čoklova. Ob tem je poudarila, da je v poslanski skupini prevladala doktrina političnega trgovanja. "Prihajajoče volitve bodo odločilne in vstop v parlament mora biti naš cilj, delovanje pa podrejeno temu cilju," je še dodala Čoklova.
