Na ljubljanskih Žalah so ob 10. obletnici umestitve osrednjega spomenika žrtvam prometnih nesreč in pred petkovim svetovnim dnevom spomina na žrtve prometnih nesreč položili venec. Govorci so izpostavili pomen varnosti v prometu in preprečevanja prometnih nesreč, ki poleg smrti in poškodb veliko bolečino povzročijo tudi svojcem udeležencev.
Prireditev je potekala pri osrednjem spomeniku žrtvam prometnih nesreč na Mušičevih Žalah. Pobudnik postavitve obeležja je predsednik Zavoda Varna pot Robert Štaba, ki je dejal, da so pred desetletjem želeli postaviti spomenik tistim, ki so jih naše ceste hudo zaznamovale. Spomenik žrtvam, njihovim bližnjim in povzročiteljem predstavlja točko soočenja, miru, spokoja, sočutja, spomina in opomina.
Arhitekt in avtor spomenika Marko Mušič je dejal, da obeležje presega vsakdanjost in pragmatičnost in sega v obrežje pomenskosti in duhovnosti. Ob tem si je izposodil Voltairovo misel, da nesreča prihaja na krilih in odhaja peš.
V samostojni Sloveniji je v prometnih nesrečah življenje izgubilo 7900 ljudi, še nekajkrat več pa je bilo poškodovanih, je dejala direktorica Agencije za varnost prometa (AVP) Simona Felser. Občutki bolečine, nemoči in praznine niso nemi spremljevalci tragične izgube najbližjega v prometni nesreči, ampak brezčasen simbol človeške tesnobe, je dejala.
Direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge na ministrstvu za notranje zadeve Gregor Hudrič je izpostavil, da promet in cesta napak ne oproščata, dovolj je zgolj trenutek in življenje se lahko posamezniku popolnoma spremeni. V Sloveniji si neprestano prizadevamo zmanjšati število mrtvih in hudo poškodovanih v cestnem prometu. Leta 2008 je na slovenskih cestah denimo umrlo 214 udeležencev cestnega prometa, lani 85, je navedel. Dolgoročni cilj pa je nič mrtvih in nič hudo poškodovanih zaradi prometnih nesreč, je dodal.
"Prometna nesreča s svojimi posledicami vzame srce in dušo," je izpostavil Štaba. Na vprašanje, kako ob bolečini izgube bližnjega v prometni nesreči živeti naprej, pa so v nagovorih poskušali odgovoriti verski predstavniki; bivši škof evangeličanske cerkve Geza Filo, mufti Islamske skupnosti v RS Nevzet Porić, ljubljanski nadškof, metropolit Stanislav Zore in predstavnik pravoslavne cerkve v Ljubljani paroh Aleksander Vradović.