Tina Recek
Nekdanji zdravstveni minister, upokojeni zdravnik, publicist, zdaj pa nosilec idejne zasnove prenove zdravstva Dušan Keber je med kolumnami, ki jih je objavljal v letih od 2005 do 2023 v Dnevniku, zbral sto in eno kolumno v knjigi Solidarnost ali pohlep s podnaslovom Javno zdravstvo na razpotju. Vsaka je pospremljena s kratkimi stripi po vzoru Mladinine Diareje. V njih, kot izhaja iz opisa besedila o piscu, opisuje, "kako je spreminjanje družbenih vrednot spremenilo samoumevno in od državljanov večinsko podprto zahtevo po zdravstvu, ki je dostopno za vse in ga državljani financirano solidarno po svojih zmožnostih, v dolgotrajno borbo z nastajajočimi neoliberalnimi centri finančne, gospodarske in politične moči".
Ob izidu, knjigo je izdala založba Sanje, je potekala okrogla miza, na kateri so poleg avtorja sodelovali filozof Boris Vezjak ter novinarja Tanja Lesničar Pučko in Janez Markeš. Na njej je tekel pogovor o vzrokih sedanje krize zdravstvenega varstva in možnih izhodih iz nje.
Knjiga za čim širši krog ljudi, a ni nujno, da se vsi z njo strinjajo.
Problem rešljiv z dvigom normativa
Keber je med drugim izpostavil aktualni problem 150 tisoč bolnikov brez izbranega osebnega zdravnika. Po njegovem, če je do problema prišlo čez noč ob znižanju normativov, ga je moč tudi rešiti čez noč tako, da se ga zviša. V kolikor se ne bo nič spremenilo na tem področju, je napovedal, da bo konec leta še več bolnikov brez osebnega zdravnika. Poleg tega je poudaril pomen javnega zdravstva, pri tem se je dotaknil tudi problema zdravnikov z dvojno prakso, tako imenovanih dvoživk. Sistem dvoživke je po njegovem mnenju bistveno bolj nevaren kot čista privatizacija. Med rešitvami našega zdravstva je še nanizal, da bi vlada morala sprejeti nov zakon, ki bi povozil sklep ustavnega sodišča, da so javne službe lahko profitne.
Avtor si je še zaželel, da bi njegovo knjigo v roke prejeli študenti medicine, preden se odločijo, ali bodo javni zdravniki ali zasebniki. Poleg njih naj po njej, kot pravi Keber, poseže čim širši krog ljudi, a pri tem ni nujno, da se bodo strinjali z napisanim.
