Zdravniška stavka: Sledi popolna blokada? Kdo ščiti paciente, naslavlja stavka prave probleme in kako naj se konča?

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Prof. dr. Dušan Keber, nekdanji minister za zdravje, iniciativa Glas ljudstva

Dušan Keber
Robert Balen

"Stavkajoči zdravniki ne zahtevajo ničesar drugega kot višje plače, čeprav že sedaj zasedajo vrhnji položaj v javnem sektorju. Majhna nesorazmerja med njihovimi plačami nikakor niso legitimen razlog za stavko na plečih bolnikov, pa čeprav je vlada obljubila, da jih bo odpravila. Med zahtevami sindikata Fides ni predlogov za izboljšanje položaja drugih zdravstvenih delavcev in tudi ne za reševanje dolgotrajne zdravstvene krize. To, da med stavko v izjavah točijo solze nad temi problemi, je metanje peska v oči javnosti; na pogajalski mizi je samo več denarja zanje. Da bi njihove boljše plače prispevale k boljšim razmeram za bolnike, je neznansko zavajanje: več denarja za plače zdravnikov bo zmanjšalo delež sredstev za ostale stroške in podaljšalo čakalne dobe. Zato menim, da je stavka neupravičena in da bo Fides daleč najbolj odgovoren za njene posledice. Zanima me, kdo – če sploh kdo – v tej situaciji zastopa interese pacientov. Taktika vlade z zavlačevanjem, ki gre trenutno v njen prid, se lahko hitro zasuka, še zlasti, če bo na koncu popustila; takrat se bodo ljudje vprašali, zakaj tega ni storila takoj. Torej ne sme popustiti, temveč uporabiti orodja za prekinitev stavke: arbitražo in razglasitev delovne obveznosti.

Andrej Petelinšek

Stavka ime že sedaj posledice, vsak dodatni dan jih povečuje. Slaba tolažba je, da tako vlada kot Fides zatrjujeta, da je za življenjsko ogrožene dobro poskrbljeno. Kaj pa vsi ostali, ki se jim zdravljenje odmika v prihodnost? Če so napovedi, da se bo obseg dela zmanjšal za 30 %, točne, bo to imelo velike posledice: manj ogroženi bodo postali bolj ogroženi, zakasnelo zdravljenje pa ne bo moglo izbrisati vseh posledic; prišlo bo do presežnih smrti, ki jih seveda ne bo mogoče neposredno pripisati stavki, morda pa se bodo pokazale v letnih zdravstvenih statistikah. Ogrožanje bolnikov pomeni neposredno kršitev zakonskih določil o stavki in bi moralo opogumiti vlado, da prekine stavko, ne pa da se zadovolji s tem, da bo ob dodatnih zaostritvah Fidesa poskusila zaščititi najbolj ogrožene bolnike.

Ključni problemi slovenskega zdravstvenega varstva so privatizacija, zlasti v obliki parazitiranja zasebnega na javnem sektorju; premajhen obseg javnega financiranja zdravstva; nezadostno število zdravstvenih delavcev, zlasti zdravnikov, slabo upravljanje zdravstvenega sistema brez jasne ločitve med regulatorjem, plačnikom in izvajalci; nerazvit menedžment; odsotnost orodij za motivacijo učinkovitosti in kakovosti ter nejasno opredeljena vsebina košarice pravic. Zgoščeno pa lahko trdim, da je ključni krivec za današnje stanje nerešeno vprašanje razmejitve med javnim in zasebnim financiranjem in izvajanjem zdravstvenega varstva, saj je ta negotovost spodbudila škodljivi razmah števila zdravnikov z dvojno prakso (dvoživk) in je podlaga za načrtno počasno in slabo reševanje večine drugih problemov. Posledice so čakalne dobe, vse večje število pacientov brez izbranega zdravnika, dodatna zavarovanja za preskakovanje čakalnih vrst itd. Velik problem predstavlja tudi korupcija, ki poleg drugih sistemskih vzrokov temelji na šibki integriteti javnega zdravstvenega sektorja."

 

Izr. prof. dr. Faris Mujezinović, predstojnik Oddelka za perinatologijo UKC Maribor

Faris Mujezinović
Sašo Bizjak

"S 1. marcem 2024 se bo večina zdravstvenih oddelkov soočila z relativnim kadrovskim deficitom zdravnikov, ki izhaja iz preklica soglasij zdravnikov za delo več kot 48 ur tedensko. To pomeni, da bomo za vsakega zdravnika, ki opravlja dežurstvo, efektivno izgubili eno osebo za dva dni – dopoldne na dan dežurstva in naslednji dan. Ta problem se še poglablja v luči že obstoječe kadrovske podhranjenosti. Stopnja vpliva na posamezne ekipe ali oddelke bo variirala glede na njihovo kadrovsko zasedbo.

Poleg tega se, kolikor so moje informacije točne, stavka nadaljuje, kar pomeni, da se opravljajo samo nujni posegi, razen za nosečnice in starejše, ki so izvzeti. Oddelki brez nujnih storitev lahko začasno ustavijo svoje dejavnosti, kar bo verjetno podaljšalo čakalne dobe. Oddelki, ki morajo po zakonu nadaljevati z delom tudi v času stavke, kot je na primer porodnišnica, pa morajo zagotoviti izpolnitev te obveznosti, kar vključuje analizo nove kadrovske situacije in določitev, kako nadomestiti kadrovski izpad.

Znotraj klinike, ki ima na voljo več zdravnikov iste specialnosti, bo potrebno premeščanje zdravnikov na kritična delovišča. Če ti ukrepi ne zadostujejo, je treba vodstvu bolnišnice sporočiti, da nekatere storitve trenutno niso izvedljive.

Težko je nedvoumno odgovoriti na vprašanje, kaj je prava rešitev za trenutno situacijo v zdravstvu, saj se srečujemo s kompleksnim sistemom, ki zahteva uravnotežen pristop. V tem procesu morata vlada in zdravniški sindikat Fides najti skupno rešitev, ki bo ugodna za ohranjanje in izboljšanje kakovosti javnega zdravstvenega sistema.

Za končanje stavke sta potrebna dialog in kompromis. Obe strani - zdravstveni delavci in vladni predstavniki - morajo biti pripravljeni prisluhniti drug drugemu in iskati rešitve, ki bodo koristile tako zaposlenim v zdravstvu kot bolnikom, ki so odvisni od njihovih storitev.

Robert Balen

Situacija, v kateri so se znašli tako zdravniki kot bolniki, je rezultat več dejavnikov, vključno z dolgotrajnimi kadrovskimi in finančnimi izzivi, pomanjkanjem sistemskih reform in povečevanjem obremenitev zdravstvenega osebja. Poleg tega so pomembne tudi širše družbene in ekonomske razmere, ki vplivajo na javno zdravstvo.

Kot trenutni predstojnik oddelka za perinatologijo sem primarno zavezan zagotavljanju, da dejavnosti v porodnišnici Maribor potekajo čim bolj nemoteno, tudi v trenutnih razmerah. Moja odgovornost je skrb za kontinuiteto oskrbe in varnosti naših pacientov, kar je še posebej pomembno na občutljivem področju perinatologije.

Hkrati kot porodničar nadaljujem z izvajanjem vseh svojih običajnih dejavnosti, enako kot pred začetkom stavke." 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta