Z željo po prikazu demokratičnega procesa odločanja v praksi in iskanju okoljskih rešitev, ki nas že in nas še bodo pestile, so Mladi za podnebno pravičnost v sodelovanju z drugimi okoljskimi organizacijami organizirali podnebne skupščine - dve v Ljubljani in po eno v Mariboru, Kopru in preko Zooma.
Skupščine so namenjene vključevanju mladih in angažirane javnosti pri oblikovanju zahtev od spodaj navzgor, so pa tudi priprava za podnebni shod, ki se bo odvil 25. marca. Kot so poudarili, podnebne krize ne čutimo vsi enako, na globalnem jugu že ima uničujoče posledice, ki se obetajo tudi drugim delom sveta. Zaradi slabšanja okoljskega stanja bodo izrazito trpele prihodnje generacije, ki so ob tem podvržene še socialnim neenakostim, prekarnim zaposlitvam, nedostopnosti stanovanj, poslabšanju dostopa do javnih storitev. Vprašanje podnebnih sprememb in zelenega prehoda je preveč pomembno, da bi ga prepustili politični eliti in kapitalu, so jasni.
"Živimo v času vsesplošnega okoljskega zloma. Podnebna znanost je zelo jasna: če si želimo ohraniti vsaj približno primerne pogoje za življenje, moramo ukrepati takoj. Stojimo za tem, da morajo biti ukrepi sprejeti od spodaj navzgor ter da se moramo demokratično organizirati. Svoja politična stališča želimo soočiti z ljudmi, se o njih pogovarjati in jih na tak način vključiti v okoljsko gibanje in nadaljnje boje," je poudaril Taj Zavodnik iz Focusa.
Izpostavljajo okolje, stanovanja, delo ...
Udeležili smo se podnebne skupščine na mariborski filozofski fakulteti. Udeležencev je bilo nekaj čez 30, prevladovali so dijaki. V vsebinski razpravi o zahtevah, ki je trajala več kot dve uri, so udeleženci podajali lastne predloge in pomisleke glede podnebnih politik. Področja zahtev obsegajo tako energetiko, promet, delo in socialo, mednarodne odnose in gospodarstvo. Ob razogličenju energetike, opustitvi namer po gradnji hidroelektrarn in drugih okoljskih zahtevah zahtevajo recimo tudi prenos presežka stanovanj v javni fond, ko ima lastnik več kot štiri stanovanja, skrajšanje delovnega tedna na štiri delovne dni, spodbujanje zelenih delovnih mest in zeleno finančno reformo.
Vidnejši član mariborskega odbora Mladi za podnebno pravičnost Jakob Sever Klasinc je v debati izpostavil tudi pomen spodbujanja rastlinskih načinov prehranjevanja, saj je živinoreja štirikrat bolj okoljsko potratna, tako z vidika prostora kot tudi porabljene energije. Mesno industrijo bi tako morali omejiti, v primerih, ko to ni mogoče, pa spodbujati lokalno rejo, pravi. Boštjan Remic iz Focusa je izpostavil še problematiko zavržene hrane, ki se jo dojema kot blago: "Ko je bilo preveč pšenice, so jo podjetja raje skurila, da so lahko ohranili visoke cene."
Za pravičen zeleni prehod
Mladi za podnebno pravičnost zahtevajo zeleni prehod, ki bo dovolj hiter in ambiciozen, v skladu z roki, ki jih postavlja znanost. Nasprotujejo zgolj zamenjavi fosilnih goriv za čisto energijo, zagovarjajo prehod, ki bo spremenil način produkcije in potrošnje, ki bo na prvo mesto postavljal potrebe ljudi v smeri sonaravnosti, sodelovanja in solidarnosti. Nekatere od zahtev je mogoče hitro uresničiti, druge zahtevajo predhodno načrtovanje. Zasnovane so kot konkreten smerokaz. Med drugim želijo ustanoviti tudi posebno organizacijsko enoto v državni upravi, ki bo imela široke pristojnosti in finančno podporo za koordiniranje vseh politiki in ukrepov, povezanih z zelenim prehodom.