Barbara Gavez Volčjak
V tednu gozdov 2021, ki se je začel z evropskim dnevom parkov 24. maja, je bil eden od vrhuncev dogajanja današnji naravovarstveni planinski izlet pod naslovom Dan za Pohorje. Z njim so organizatorji, Društvo narava Pohorja ter Odbori varstva gorske narave planinskih društev Koroške, Podravja in Savinjske, opozorili na potrebo po učinkovitejšem ohranjanju narave Pohorja. Ob tej priložnosti so javno prebrali tudi odprto pismo državnemu zboru in vladi, v katerem ugotavljajo, da je narava Pohorja zaradi vse večjih pritiskov neodgovorne javnosti, neustrezne zakonodaje in neustreznega delovanja javnih strokovnih in nadzornih služb vedno bolj ogrožena. Zato zahtevajo, da državni zbor in vlada s pristojnimi telesi za zavarovanje ogrožene narave Pohorja nemudoma zagotovita razglasitev Regijskega parka Pohorje.
Mag. Matjaž Jež, predsednik Društva narava Pohorja, je v imenu soorganizatorjev pobude povedal, da so povod za pripravo odprtega pisma dolgotrajni postopki za zavarovanja Pohorja, ki se vlečejo že vrsto let. "Pohorska narava je v slovenskem merilu zelo specifična, bogata in pestra, žal pa tudi vedno bolj ogrožena," pravi Jež. "Ima številne naravovarstvene statuse po domačih in evropskih strokovnih merilih, ki zahtevajo skrbno upravljanje in naravovarstveni nadzor. Ker vsega tega še ni, se stanje v naravi slabša. Zato je hitro in učinkovito ukrepanje pristojnih državnih organov nujno potrebno. Pričakujemo, da bo država prisluhnila pozivom naravovarstveno ozaveščene javnosti in pospešila postopke zavarovanja pohorske narave ter zagotovila nadzor nad škodljivimi in nezakonitimi posegi v naravo."
Objestni vozniki motornih vozil
Nekaj čez 130 planincev iz Podravja, Savinjske in Koroške - regij, v katerih leži Pohorje - se je tako zjutraj z Rogle podalo k Lovrenškim jezerom. Pobudo za ustanovitev regijskega parka so s svojo prisotnostjo podprli tudi predstavniki Zavoda RS za gozdove, Zavoda RS za varstvo narave in še nekaterih. Mag. Teo Hrvoje Oršanič, direktor Zavoda za varstvo narave, je povedal, da je zavod že pripravil strokovne podlage za ustanovitev parka in bo še naprej sodeloval v vseh postopkih, potrebnih za njegovo ustanovitev.
Janez Senica, načelnik Odbora za varstvo gorske narave Koroške, je povedal, da je Pohorje najbolj obremenjeno zaradi vožnje z motoriziranimi vozili, motornimi sanmi, štirikolesniki in drugimi motorji. "Ti vozniki so postali že tako objestni, da preganjajo druge obiskovalce Pohorja. Varstvo narave je sicer že zdaj zapisano v zakonodaji, toda kazni so veliko nižje, kot so bile predlagane, zgolj 40 evrov. Kršitelji se tako nizkim kaznim posmehujejo in jih z veseljem plačajo," je opozoril Senica.
Preplašene živali z begom izgubljajo energijo
Hrup motornih vozil povzroča največ škode divjim živalim, pa je razložil Marijan Denša, načelnik Komisije za varstvo gorske narave pri Planinski zvezi Slovenije. "Živali hrupa motorjev, sploh če je več vozil v skupini, ne morejo locirati. Prestrašijo se in zbežijo, pri tem pa porabijo sto odstotkov več energije, kot bi je sicer, ko mirno ždijo na mestu. Oslabele živali težje poskrbijo za zarod, sploh pozimi, ko nimajo na voljo dovolj hrane, lahko tudi poginejo," je pojasnil Denša.
Avtorji odprtega pisma pričakujejo, da bo država prisluhnila pozivom ozaveščene javnosti
Da vožnja z motornimi vozili povzroča degradacijo pohorske narave, se strinja tudi Branko Gradišnik, vodja območne enote Zavoda za gozdove v Slovenj Gradcu: "Z meritvami smo ugotovili, da so razmere alarmantne predvsem na zahodnem Pohorju, med Roglo in Kopami. V sklopu projektov smo poskušali razmere urediti z zaporami in obvestilnimi tablami, kaj je v okolju prepovedano, nezaželeno, škodljivo. Kršitelji so napise in zapornice na silo odstranjevali in uničevali, zato bo treba poostriti nadzor, olajšati identifikacijo kršiteljev in podobno. Čaka nas še ogromno dela."
