Tina Recek
Okoli 50 migrantov in tujih delavcev se je danes dopoldne v okviru novinarske konference pod okriljem Ambasade Rog zbralo pred poslopjem vlade in opozorilo na svoj položaj s transparenti tako v tujih jezikih kot slovenskem: "Deportacija ni integracija,“ "Nismo le številke. Smo ljudje. Ne deportaciji", "Prej neuvrščeni, zdaj nedokumentirani", "Tukaj delam, učim se slovensko, tukaj je moj dom. Hočem ostati", "Smo delavci, nismo kriminalci". Nekateri izmed njih so problem osvetlili še z branjem svoje izkušnje. Ob tej priložnosti so predstavniki Ambasade Rog predstavili predloge za rešitev problema, kakor tudi še novo številko glasila Tukaj smo. V njem so spisane zgodbe prosilcev za azil.
Miha Blažič iz Ambasade Rog je uvodoma spomnil, da so lani skupaj s sindikati in z drugimi organizacijami vlado in ministrstva, med njim notranje, opozorili, da je večina prosilcev za azil tudi delavcev in da se nahajajo v deportacijskih postopkih. Poleg tega so podali tudi praktične predloge za rešitev njihove situacije. A se je "izkazalo, da notranje ministrstvo nima posluha". Po njegovih besedah prosilci za azil po več mesecih ali celo let dela lahko prejmejo odločbo o deportaciji oziroma obvestilo, da jih bodo naslednji dan odpeljali na Hrvaško.
Blažič: "Ko bi enkrat šli iz Slovenije, se ne bi mogli nikoli več vrniti"
"Taka situacija je nevzdržna. Še posebej, ker so v državi potrebe po tujih delavcih," je pripomnil Blažič in pojasnil, da po trenutni ureditvi se od delavcev, ki bi želeli ostati zaposleni pri nas, zahteva, da si pridobijo vizume za države zunaj EU, kjer ima Slovenija pristojno konzularno službo. Kar bi trajalo več mesecev. Za nameček nastopi problem, da ne morejo dobiti dovoljenja, da bi legalno potovali do našega konzulata zunaj države. Kot je še pojasnil, večini tujcev, ki jih država zavrne, izda tudi petletno prepoved vstopa v Slovenijo in Evropsko unijo. "Ko bi enkrat šli iz Slovenije, se ne bi mogli nikoli več vrniti," je pripomnil.
Njihov predlog se glasi, da bi zaposleni tujci svojo prvo vlogo oddali in tudi prstne odtise dali na upravni enoti. In še, da se zaposlenim osebam končno omogoči prehod med statusi, torej, da lahko na upravni enoti zaprosijo za dovoljenje za začasno bivanje na podlagi zaposlitve.
"Upam, da nam bo slovenska vlada prisluhnila. Radi bi ostali tukaj, delali, prispevali, se razvijali, uporabljali svoje talente in osrečevali druge,“ je izrazil željo na protestnem branju Hassan El Aroui iz Maroka. Pri nas si je našel službo kot slikopleskar.
"S protestom želimo pokazati, da smo tukaj in da želimo pomagati in živeti," pa je poudaril Faisal Ali iz Gane. In dodal, da niso tukaj, da bi vršili kazniva dejanja. "Mi želimo le delati in prosimo za podporo, da lahko to zakonito počnemo še naprej."
Prostest pred azilnim domom
Po protestnem branju je Arinze Bauldwin Anamuduihe iz Nigerije, ki je pri nas redno zaposlen in je tudi pomagal pri poplavah v Sneberjih, prejel obvestilo, naj se naslednji dan zglasi v azilnem domu za deportacijo na Hrvaško. Zaradi napovedane deportacije je ekipa Ambasade Rog za jutri napovedala protest pred azilnim domom v Ljubljani.
Da bo družbo obogatil in ji prinesel veliko dobrega, je zagotovil Chris Ntakuwundi iz Burundija. Kot je še dejal, je k nam prišel pred enim letom in zaprosil za mednarodno zaščito. V tem času se je kljub strahu pred deportacijo zaposlil in nato tudi prejel status begunca. Njegov sorojak Issa Mohamed pa je med drugim izrazil nerazumevanje nad tem, da na eni strani Sloveniji primanjkuje delovne sile, po drugi strani pa država vztraja pri njihovi deportaciji. "Tukaj smo, tukaj delamo, imamo prijatelje, pomagali smo pri sanaciji poplav. Mislim, da bi bilo edino prav, da nas država sprejme," je zaključil svojo misel Mohamed.
Z vzklikom "Tukaj smo" so zbrani vsakič pospremil zaključke govorcev.
Odziv notranjega ministrstva
Na ministrstvu za notranje zadeve so v odzivu na novinarsko konferenco Ambasade Rog glede prosilcev za mednarodno zaščito v Sloveniji poudarili, da ne gre za deportacije prosilcev, ampak gre za predaje prosilcev za mednarodno zaščito v skladu z veljavno zakonodajo EU. Pri tem so dodali, da zagovarjajo celovit pristop k upravljanju migracij. (STA)
