Franja Žišt
"Če je na plakatu točka volilnega programa in zraven fotografija predsednika stranke, potem to ne more biti nič drugega kot volilna kampanja," je prepričan Bogdan Biščak.
Predsednik države Borut Pahor je včeraj razglasil datum parlamentarnih volitev. Te bodo potekale 24. aprila, kar je prvi možni datum rednih volitev. Roki za volilna opravila bodo začeli teči 14. februarja, ko bo tudi že mogoče vlaganje kandidatur. A so državo že pred časom preplavili predvsem plakati koalicijskih strank. Zaradi bližine volitev in tudi vsebine na njih se ni mogoče izogniti občutku, da so tri vladne stranke pohitele s predvolilno kampanjo. "Zakon to prepoveduje," je jasen nekdanji generalni sekretar LDS in Zaresa Bogdan Biščak. "Zakon o volilni in referendumski kampanji v drugem členu izrecno določa, da se kampanja lahko začne največ 30 dni pred dnevom glasovanja in se mora zaključiti 24 ur pred dnevom glasovanja," še dodaja.
Zakonska luknja, ki ne predvideva kaznovanja
A kot marsikateri zakon ima tudi zakon o volitvah zakonsko luknjo. V 32. členu zakona je namreč to, da se kampanja ne zaključi 24 ur pred volitvami, opredeljeno kot prekršek, ne piše pa, da je prekršek tudi to, če stranke s kampanjo začnejo prej. "Zaradi tega se političnih strank, ki delajo kampanjo 30 dni pred dnem glasovanja, ne da oglobiti. Ne pomeni pa, da je to v skladu z zakonom, ker ni. Stvar je sporna, ni pa kazniva. A če je kaznivo, da ne končaš pravočasno volilne kampanje, bi moralo biti tudi to, če jo začneš prezgodaj," svari Biščak in dodaja, da bi moral parlament zakon popraviti. "Pri čemer bi se morala računsko sodišče in inšpektorat za notranje zadeve sploh resno začeti ukvarjati s tem problemom. Zdaj se jim ni treba, ker dejanje ni kaznivo," meni Biščak in dodaja, da institucije, ki bi morale bdeti nad potekom volilne kampanje, iščejo lažji izhod. Če je na plakatu točka volilnega programa in zraven fotografija predsednika stranke, kot vidimo denimo v primeru stranke Konkretno, potem to ne more biti nič drugega kot volilna kampanja, je prepričan sogovornik.
Konkretno se neprimerno oglašuje kot članica ALDE
Stranka Konkretno se, čeprav niso del družine evropske stranke ALDE, oglašuje z njihovim logotipom. Na njihovi spletni strani je mogoče najti logotip stranke, s katero naj bi delili vrednote. "Svet stranke ALDE se je na seji v Rimu v soboto, 11. decembra 2021, seznanil z združitvijo nekdanjih strank SMC in GAS na konstitutivnem kongresu nove stranke Konkretno 4. decembra 2021. Ker je SMC prenehala obstajati, je prenehalo tudi njihovo članstvo v ALDE. Medtem ko ima nova stranka Konkretno možnost, da zaprosi za članstvo v stranki ALDE, če to želi. Uporaba našega logotipa ni primerna in bi lahko dajala vtis, da so naši člani, kar je napačno," je za Večer pojasnil namestnik generalnega sekretarja ALDE Didrik de Schaetzen in dodal, da se bodo obrnili na stranko Konkretno za pojasnila.
"Stroškov tega plakatiranja politične stranke ne bodo prikazale v stroških volilne kampanje, pri čemer bodo lahko virtualno prekoračile dovoljene stroške, kazali bodo manj stroškov, kot bodo v resnici porabili, ker kakor da to sedaj ni volilna kampanja. Stranke dvakrat kršijo zakon, tako glede stroškov kot glede določbe, da se kampanja ne bi smela začeti prej kot 30 dni pred dnevom glasovanja," še pravi Biščak, ki sklene z mislijo, da se strank ne more kaznovati, morda pa bi lahko kdo odredil umik plakatov.
Ni prepovedano, je pa stvar okusa
Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel ne deli mnenja z Biščakom: "Politična stranka lahko deluje politično, tudi ko ni predvolilno obdobje. Če bi neka zelena stranka rekla, da je zelena najlepša barva na svetu, težko rečemo, da tega ne sme početi. Ali pa pozivati k včlanitvi in podobno. Neka politična sporočila je možno dajati. Koliko je okusno, da vladajoči govorijo o tem, koliko so dobri, je pa drugo vprašanje. Ni pa prepovedano. To je oblika političnega delovanja, ki jo morajo politične stranke prikazati v stroških rednega poslovanja. Slednje bomo morali pregledati skozi obvezne revizije političnih strank."
Pahor pozval k visoki ravni kulture dialoga
Predsednik države Borut Pahor je ob podpisu odloka o razpisu letošnjih rednih volitev v državni zbor dejal, da bo mandat za sestavo vlade po posvetih z vodji poslanskih skupin podelil tistemu kandidatu, ki bo imel absolutno podporo za imenovanje vlade. "Torej 46 glasov ali več," je ponazoril in dodal, da bo vodje poslanskih skupin prosil, da mu podporo izkažejo s podpisi poslank in poslancev. Zaveda se, da to ni "predpisana norma", a izkušnje kažejo, da je koristna.
Pred začetkom predvolilne kampanje je Pahor opozoril, da je ta namenjena ljudem, pri tem pa je pozval k "visoki ravni kulture dialoga". "Tako, kot bo nekdo zmagal, bo tudi vladal. Ne bo mogoče zmagati z razdvajanjem, potem pa vladati s pozivanjem k sodelovanju in enotnosti," je povedal Pahor. Po njegovih besedah je namen predvolilne kampanje, da tisti, ki se potegujejo za zaupanje in mandat, "čim jasneje, razumljivo, pošteno in po najboljših močeh utemeljijo, zakaj so prav oni najboljši za nas in za Slovenijo".
Razumljivo je, da se v tem času pokažejo razlike vseh tekmecev, meni Pahor, pri tem pa ocenjuje, da soočenja razlik služijo temu, da se ugotovi, kdo in kako jih je sposoben upoštevati in premostiti v skupno dobro. (dr)
Problematično bi se mu zdelo, če bi šlo za prelivanje denarja, dodaja Vesel. "Obstaja veliko tveganje, da bi kaka politična stranka sklenila večji del zakupa prostora, ki bi ga koristila v tem in v predvolilnem času. Obstaja še eno tveganje, ne toliko, koliko neposrednih stroškov tiskanja plakatov, ampak stroškov PR-ja, svetovanj se sedaj v ta namen povezuje tudi s poslovanjem posameznih ministrstev," izpostavi Vesel. Po volitvah bo računsko sodišče zato opravilo tri revizije - revizijo o rednem poslovanju strank, revizijo volilne kampanje in revizijo državnega proračuna. Če bi se izkazalo, da se denar preliva, bi to lahko bil velik problem, meni Vesel, šlo bi za različne vrste prekrškov, eventualno celo kazniva dejanja. "Tako celovito pogledati poslovanje, kot bi morali letos, še nismo nikoli doslej. Da so že precej agresivno startali v volilne kampanje, je novost v našem političnem prostoru."
Vesel še pravi, da so med volilno kampanjo pravila bolj predvidljiva, "sedaj pa jih praktično ni", zato je revizija v tem delu težja. "Lahko samo prepoznamo, da je nekaj bil strošek. V volilni kampanji imamo pravico in dolžnost opredeliti, kateri strošek je sprejemljiv, kateri je pravi, kaj sploh je strošek volilne kampanje. Zdaj pa so pravila manj jasna," sklene.
Volilna kampanja se začne dan po volitvah
"V političnem smislu volilna kampanja traja neprekinjeno od prvega dne po volitvah do dneva naslednjih volitev. V pravnem smislu določeno časovno obdobje volilne kampanje, zlasti pred splošnim dnem glasovanja, je dodatno regulirano s ciljem okrepitve transparentnosti, pluralizma in kolikor toliko enakopravnega političnega boja strank in kandidatov. V tej luči zakon o volilni in referendumski kampanji omejuje nekatera ravnanja strank, določa naloge drugih subjektov, na primer izdajateljev medijev in lokalnih skupnosti ..." začne pravnik dr. Saša Zagorc. In dodaja, da politične stranke oglašujejo svoje vrednote, ideje, programe in ravnanja ves čas, tudi s plakatiranjem in tudi izven obdobja "uradne" volilne kampanje.
"To lahko razumemo kot del svobode izražanja političnih stališč. Nesporno je, da je plakatiranje tekom mandata parlamenta namenjeno krepitvi in pozicioniranju politične stranke tudi za namen boljšega volilnega izida. A to še ne pomeni, da so takšni plakati prepovedani, ker so objavljeni izven 'uradne' volilne kampanje," je prepričan tudi Zagorc.
Za pojasnila o njihovih plakatih in vstopu v predvolilno dogajanje smo povprašali tudi SDS, NSi in Konkretno, vendar njihovega odziva nismo prejeli.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
