Gregor Grosman
Prvega julija bo z njega stekel promet, danes pa je družba Fraport Slovenija slavnostno odprla potniški terminal Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana in tako razkrila njegovo končno podobo. Upravljavec letališča, družba Fraport Slovenija, je obstoječi terminal razširil in tako odpravil njegova ozka grla, 21 milijonov evrov vredno naložbo pa so kljub pandemiji koronavirusa izpeljali v zastavljenih časovnih okvirih.
Ob običajnem prometu so predvsem pri prijavi na let, v sortirnici in pri prevzemu prtljage doslej nastajala ozka grla. Teh z novimi štirinajstimi prijavnimi okenci (skupno s sedanjim terminalom jih bo 22), ne bi smelo več biti. Dva trakova za prevzem prtljage z možnostjo postavitve tretjega pa bosta v kombinaciji s sodobno sortirnico prav tako pohitrila delo. Zaposleni so že opravili vsa potrebna šolanja, do odprtja bo potekalo preizkusno delovanje terminala, pri čemer je večina opreme že prestala test.
Obstoječemu terminalu je dodanih 10.000 kvadratnih metrov novih površin, na njih je novi poslovni salon ter obogatena gostinska in trgovinska ponudba. Za varnostne preglede so uredili pet linij, zmogljivost terminala pa se je s 500 povečala na 1250 potnikov na uro. Terminal je s povezovalnim hodnikom funkcionalno povezan z obstoječimi površinami, ob njem so urejene parkirne površine, nova avtobusna postaja in park, v katerega bodo stopili potniki, ki so pravkar pristali na Brniku.
Vlak do Brnika
Osrednji govornik na prireditvi ob slavnostni otvoritvi je bil predsednik vlade Janez Janša, ki je povedal, da Slovenija v ljubljansko letališče polaga velike upe. Napovedal je tudi, da bo država podprla nadaljnje načrte upravljavca, ki jih ima z izgradnjo železniške povezave z Ljubljano. "Računamo, da bo letališče služilo ne le turizmu, ampak nasploh slovenskemu gospodarstvu in državi tako v naslednjih mesecih, ko bo Slovenija vodila Svet EU, kot tudi v prihodnjih letih, v času, ko se potovanja spet odpirajo, restrikcije padajo, in ko upamo, da je epidemija večinoma stvar preteklosti," je izpostavil premier.
Poslovodni direktor Fraporta Slovenija Zmago Skobir je spomnil, da so bili prvi načrti za terminal narejeni že kmalu po letu 2000, vendar sta pričetek gradnje zamaknila enkrat gospodarska kriza, drugič težave nacionalnega prevoznika Adrie Airways. "Danes lahko rečemo, da je bila naša vizija dovolj dobra in želja dovolj močna, da iz ljubljanskega letališča ustvarimo sodobno in učinkovito regionalno vstopno točko - stičišče priložnosti za posameznika, družbo in širšo globalno skupnost. To nam je uspelo navkljub časom največje negotovosti. Epidemija je res nepredstavljivo pretresla našo dejavnost, a svet potrebuje delujoč letalski promet in ta bo znova zaživel. Gradnjo smo nadaljevali tudi zato, ker verjamemo v Slovenijo, ki zaradi svoje turistične, gospodarske in tržne vrednosti potrebuje letalsko povezljivost." Skobir je zaključil, da bodo ponovno rast prometa pričakali pripravljeni, z dovolj prostora in z ustrezno ponudbo za potnike in poslovne partnerje.
Boljši od Nemcev
"Bolje smo se odrezali od graditeljev novega berlinskega letališča, ki so z odprtjem zamujali skoraj deset let," je sproščeno povedal Uroš Razpet, ustanovitelj in direktor biroja Plan B iz Maribora. Biro, ki je arhitekturno zasnoval novi terminal kot sodoben, zračen prostor z veliko steklenimi površinami, združuje petnajst arhitektov. Objekt odpira pogled na letališko stezo in Julijske Alpe na eni strani ter Kamniško-Savinjske Alpe na drugi, zgradilo pa ga je podjetje GIC gradnje, ki se je po besedah Razpeta izkazalo, saj so skupaj ulovili tako rok dokončanja kot tudi ostali v okviru predvidenih finančnih sredstev. Letališče sicer pri Plan B vidijo kot prvi in zadnji stik z državo, v katero potniki prihajajo ali iz nje odhajajo.
Gradnjo objekta v času pandemije koronavirusa komentira, da so "gradili v točki, ko civilna aviacija ni obstajala. Vsak drugi investitor bi takšno gradnjo v tem času ustavil. Velika zaslug pri tem imajo nemški investitorji, da so nadaljevali gradnjo." Razpet razkrije, da so terminal zgradili nekoliko bolj zahodno, kot so predvidevali prvi načrti, da so na izhodnem delu objekta pridobili park, kamor bodo izstopali potniki. "Mislim, da je to za letališče sorazmerno neobičajno. S tem tudi na neki način reinterpretiramo slovensko zgodbo zelene krajine, poraščene države. Že ob prvem stiku doživiš fenomen lepe narave." Nasad dreves je sicer načrtovan za jesen.
Razpet je povedal, da je bil pritisk na ceno zelo velik. "Resnično mislim, da v Evropi ni cenejšega letališča." To je bila velika umetnost narediti, dodaja, saj letališča niso poceni objekti. Veseli ga tudi dejstvo, da so stekli pogovori za naknadno ureditev umetniških elementov, ki so bili sicer sprva črtani iz zasnove. Enega takšnih elementov, relief s podobo rek in slovenskih kamnin, jim je sicer v novo odhodno halo uspelo uvrstiti. Tla so brušena in impregnirana betonska plošča, ki je praktično neuničljiva, razlaga. "Večina materialov je industrijskih, so zelo trajni in imajo dobro razmerje med ceno in kvaliteto." Terminal je mogoče razširiti še s kakšnim dodatnim izhodom na letalo, dodati distribucijski trak za prtljago, tudi na drugih področjih je še nekaj rezerve, našteva Razpet, ki je prepričan, da vsaj naslednje desetletje upravljavcu letališča ne bo treba razmišljati o širitvi.
Povezljivost Brnika še okrnjena
Na ljubljanskem letališču mednarodne lete opravljajo Aeroflot (trije leti tedensko v Moskvo), Air France (trikrat tedensko v Pariz), Air Serbia (pet letov tedensko v Beograd), EasyJet (dvakrat tedensko v London), LOT Polish Airlines (dva leta tedensko v Varšavo), Lufthansa (devetkrat tedensko v Frankfurt), Transavia (dva leta tedensko v Amsterdam) in Turkish Airlines (trikrat tedensko v Istanbul). Fraport Slovenija napoveduje, da se bodo obstoječim prevoznikom med poletjem pridružili še drugi, na vrhuncu poletne sezone tako obljubljajo, da bo ljubljansko letališče povezano s 17 destinacijami.
Opomnili so, da je začetek poletne sezone zaradi epidemičnih razmer še vedno zaznamovan z zmanjšanim obsegom potniških letov, v vrhuncu sezone pa bo, po trenutnih napovedih, letelo 15 letalskih prevoznikov na 16 destinacij. Predvidoma konec junija naj bi letel Montenegro v Tivat, Brussels Airlines v Bruselj, Wizz Air v Bruselj na letališče Charleroi in SunExpress v Antalyo, julija pa polete v London na letališče Heathrow načrtuje British Airways, Swiss v Zürich in easyJet v London, na letališče Luton. Predvidoma od 2. avgusta naj bi v Madrid letela letalska družba Iberia, od 24. septembra naprej pa je zagotavljanje povezave z Dubajem napovedal nizkocenovni letalski prevoznik Flydubai. Trikrat tedensko, ob sredah, petkih in nedeljah ob 15.15. V Fraportu Slovenija ocenjujejo, da bo imela povezava velik potencial, saj predstavlja Dubaj odlično izhodišče za nadaljnja potovanja in povezave po vsem svetu. Poleg tega verjamejo, da je Slovenija turistično izredno zanimiva destinacija, ki bo z novo vzpostavitvijo letalske povezave pripomogla k okrevanju domačega turizma.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
