(FOTO) Zdravstvena administracija: V UKC Maribor imajo še zdaj diktafone na kasete

"Delamo 24 ur na dan, 365 dni v letu. Imamo turnusno delo. Zdravstvena obravnava se z nami začne in z nami konča. Pacienta vnesemo v sistem, da lahko medicinska sestra in zdravnik delata, na koncu pa napišemo izvid, odpustnico in naredimo obračun, na podlagi katerega lahko direktor pripravi finančni načrt. Ko zaključimo obravnavo, zaključimo tudi zapis v čakalni vrsti. Iz tega se črpajo podatki o čakalni dobi. Vse mora biti ažurirano in natančno," opiše njihovo poslanstvo Loredana Mejak, vodja zdravstvene administracije v Splošni bolnišnici Izola in predsednica njihove sekcije pri Združenju zdravstvenih zavodov.

Z dvema razredoma prilezli do minimalne plače

Petič so se v minulih dneh srečali zaposleni v zdravstveni administraciji v Sloveniji na konferenci Sodobna zdravstvena administracija, ki je bila v Moravskih Toplicah. Potem ko so po letih pogajanj lani dosegli dvig plačnih razredov - iz J- v E-skupino javnih uslužbencev, kamor spadajo tudi zaposleni v zdravstveni negi - so tokrat sprejeli šest sklepov s ciljem "postati enakovreden člen v obravnavi pacienta". Želijo si poenotenega sistema, tehnološkega napredka in več povezovanja znotraj skupine.

"Res je, da smo pridobili dva plačilna razreda. Ampak to pomeni le, da imamo zdaj minimalne plače. Za minimalno plačo, za delo v turnusih, vse dni v letu kadra ne dobimo ... Želimo enakovredno obravnavo, smo namreč pomemben člen v verigi obravnave pacientov. Brez nas veriga ni sklenjena. Če nosimo odgovornost, nam to tudi priznajte," doda Mejakova. Želijo si tudi, da bi na ministrstvu za zdravje oblikovali delovno skupino, ki bi vzela pod drobnogled vse ustanove in vpeljala standarde in normative tudi za zdravstveno administracijo.

Kako v Mariboru izgubljajo kilometre

Večinoma imajo zdravstveni administratorji srednješolsko izobrazbo, običajno iz ekonomske ali trgovske šole, tudi gimnazije. Njihove naloge niso poenotene. Vsaka bolnišnica in zdravstveni dom sta se v preteklih letih znašla nekoliko po svoje in tako administratorji tudi nimajo enakih pogojev, plač in zadolžitev. "Nimamo poenotenega sistema niti znotraj UKC. Na kirurgiji je na vsakem oddelku tajnica, ki je administrator 1, to je 24. razred, na internistiki pa je administrator 1 samo ena gospa, ki ima pod sabo 26 zaposlenih, ti so administratorji 2 ali 3. Tajnice klinik, ki so dejansko desna roka tamkajšnjih strokovnih vodij, so pa recimo poslovni sekretarji, ki v izhodišču sodijo v 23. razred, kar je nižje kot administrator 1. Ostalo je torej kar nekaj anomalij," razloži Slavica Keršič, vodja zdravstvene administracije v UKC Maribor, ki predstavlja okoli 250 od 3700 zaposlenih v bolnišnici. Za primerjavo pove, da so v izolski bolnišnici vsi zaposleni na tem področju administratorji 1.

Želijo si tudi, da bi šli zavodi bolj v korak s časom pri tehnoloških rešitvah, doda Keršičeva, ki se zadnja štiri leta bori za eno takih rešitev. "Še zdaj imamo diktafone na kasete. Mislim, da edini v Sloveniji še nimamo digitalnih diktafonov." To pomeni, da gre administrator po kaseto, prepiše izvid, ga natisne, nese zdravniku, da ga pregleda, pogosto še kaj popravi, potem vnesejo popravke in znova natisnejo, nesejo zdravniku v pregled in podpis ... "Že tukaj se izgubljajo kilometri," je jasna sogovornica in spomni, da tehnologija sicer omogoča tudi diktiranje izvidov na osnovi zvočne prepoznave govora, da torej program sam zapiše, kar zdravnik narekuje. To ima večina radiologov, tudi v UKC Maribor. Gre za nekoliko dražjo tehnologijo. "Ampak to je prihodnost. Razvoj gre dalje, nismo več v časih, ko je zdravnik stal za nami in nam v živo diktiral, me smo pa tipkale na pisalni stroj," pravi Keršičeva.

Vrstomati: brez gneče v čakalnici

Bolj v koraku s časom so v Izoli. Administratorke niso več v ambulanti, ampak v svojem, centralnem prostoru. Vse poteka preko digitalnih diktafonov. Med čakanjem na to, da zdravniki na server naložijo nov izvid, opravljajo drugo delo. Edini dokument, ki ga v izolski bolnišnici še imajo na papirju, je temperaturni list. E-recepti, e-napotnice, e-kartoteke in digitalni diktafoni so tam revolucionarno spremenili način (brez)papirne obravnave pacientov. Kot tudi tako imenovani vrstomati. Pri tem avtomatu se vsak pacient sam registrira ob vstopu v bolnišnico. Registrira se lahko le 30 minut pred načrtovanim pregledom. Če zamudi, je zadnji v čakalni vrsti. Tako ni gneče v čakalnicah.

"Pri nas včasih že ob 7. uri ljudje sedijo v čakalnicah, čeprav se ambulanta odpre šele ob 9. uri," pove Keršičeva, ki si želi vrstomate v UKC Maribor uvesti še letos. V izolski bolnišnici poznajo vrstomate že pet let. Od lani jih imajo na vseh oddelkih. "Vsi pacienti morajo biti naročeni in imeti veljavno napotnico. Če nimajo urejenega zavarovanja, morajo na blagajno. Pacienti ne prihajajo več ur prej na preglede. Zaradi tega čakanja je bilo v preteklosti veliko slabe volje in gneča po hodnikih. Danes so naše čakalnice praktično prazne. Pacienti so obravnavani ob uri, izvid dobijo v 15 minutah in lahko odidejo domov," sistem z vrstomati opiše Mejakova. S tem so v izolski bolnišnici tudi zmanjšali število kadra, pristavi.