Slovenski ginekologi so znova javno opozorili na vse slabše razmere posebej na področju primarne ginekologije. Spisali so javno pismo, ki ga je podpisalo 157  podpisnikov in so ga naslovili na Vlado RS, Ministrstvo za zdravje, Zdravniško zbornico Slovenije in Predsednico Republike Slovenije. Opozarjajo, da so spremembe nujne. 

"Ginekologi odhajajo, zapolniti njihove ambulante postaja vse težje. Mladi zdravniki se odločajo za drugačne poti, za bolnišnice, za zasebno prakso. Naše ambulante postajajo prepolne, čakalne dobe predolge. Vse to ogroža kontinuiteto in kakovost zdravstvene oskrbe žensk," opozarjajo uvodoma.

Veliko težavo vidijo v zastarelih glavarinskih količnikih, ki so jih začrtali leta 1994, od takrat pa se je veliko spremenilo. Posebej so pri izračunu glavarine, ki določa njihovo obremenjenost, podcenjene nosečnice, ki jim pripada 10 preventivnih pregledov, a tudi v starostni skupini od 40 do 64 let ginekologi v zadnjih letih zaznavajo porast števila obiskov, ta skupina pa je še vedno isto ovrednotena kot leta 1994.

Zaradi pomanjkanja kadra tako še vedno večina ginekoloških timov presega glavarino, ki bi po oceni Razširjenega strokovnega kolegija za ginekologijo in porodništvo morala znašati 4000 opredeljenih pacientk. To mejo večina presega, pravijo v pismu ginekologi. "Za idealno mrežo, v kateri bi imele mesto vse ženske, ki jim izbira osebnega ginekologa pripada in ginekologi nebi opredeljevali nad priporočeno, pa bi potrebovali še dodatnih 70 programov," so ocenili.  

Dobri rezultati, a 200.000 žensk brez ginekologa

V pismu spomnijo na dobre rezultate, ki jih na področju ginekologije in porodništva dosega Slovenija - od ene najnižjih stopenj dovoljenih splavov, najnižjih deležev najstniških porodnic v EU, do nizke neonatalne umrljivosti novorojenčkov in mater ter zelo dobrih rezultatov presejalnega programa ZORA, ki je prepolovil obolevnost za rakom materničnega vratu od leta 2003. 

Hkrati pa opozorijo, da si ženske vse težje izbirajo ginekologa ter da si ga pogosto izberejo celo v drugem kraju.  

"Po zadnjih podatkih imamo 157,4 ginekoloških programov na primarnem nivoju, kar z optimističnega vidika kaže počasno večanje število programov v zadnjih letih. V omenjenih programih je opredeljenih 693.885 žensk, a še vedno ostaja cca. 200.000 žensk brez opredelitve za izbranega ginekologa," pravijo. 

Bo brez ginekologa ostalo še 150.000 žensk?

Že pred petimi leti so na Zdravniški zbornici opozarjali, da je ginekologov na primarni ravni odločno premalo. Ocenili so že leta 2014, da je bilo 37 odstotkov ginekologov na primarni ravni starejših od 55 let, pri koncesionarjih kar 79 odstotkov. Njihove projekcije iz leta 2015 so kazale, da bi do letos lahko brez ginekologa ostalo 349.800 žensk. 

Danes ocenjujejo, da po "najbolj črnem scenariju, če se upokojijo vsi ginekologi, ki imajo za to pogoje, lahko do leta 2026 brez ginekologa ostanejo pacientke iz 36 ginekoloških programov, to je približno 150.000 žensk. Na našo srečo kolegi ostajajo v službi še več let po doseganju pogojev upokojitve."

Rešitve: več kadra, manj administracije, privlačne ambulante

Predvsem skrb zbujajoče je nezanimanje ginekologov za delo na primarnem nivoju. V pismu navedejo, da se jih je od 56 mladih, ki so se med letoma 2019 in 2022 odločili za to specializacijo, le devet odločilo za delo v primarnem zdravstvu, torej v ambulantah in ne v bolnišnicah.  

Kje torej vidijo rešitev? "Dopolniti mrežo ginekologov in razpisati dovolj specializacij, poskrbeti za drugačen prenos glavarine z enega na drugega ginekologa in zmanjšati nepotrebno administriranje. Prav tako je potrebno delo ginekologa na primarni ravni na novo ovrednotiti in ambulantno delo narediti bolj privlačno za mlade specialiste."