Izhodišča novele zakona o zdravstveni dejavnosti, s katero želi vlada preprečiti, da bi zdravstveni delavci, ki so zaposleni v javnih zavodih, popoldne delali še pri zasebnikih, že nekaj dni razburja zaposlene v zdravstvu in njihove predstavnike. Če bo novela sprejeta, bodo zaposleni v javnem zdravstvenem zavodu z dovoljenjem direktorja lahko delali samo v drugem javnem zavodu, ne pa tudi pri koncesionarjih in tako imenovanih zasebnikih. Predsednik vlade Robert Golob je v odgovoru na poslansko vprašanje Tamare Vonta, ki prihaja iz njegove stranke, včeraj dodatno pojasnil, da želijo s tovrstnimi predlogi še naprej omogočati dobro prakso. To je dodatno delo v drugi javni zdravstveni ustanovi. In hkrati preprečevati škodljivo dvojno prakso, ko nekdo "bolnike preusmerja iz javnega zdravstva takrat, ko bi njemu to ustrezalo za ustvarjanje dobička. V resnici pa bi bolnika prikrajšal za kakovostno oskrbo, kar lahko že opažamo."
Pogoji in izjeme
Izhodišča za predlog novele zakona, ki bo po premierjevih besedah prinesel korenite spremembe na področju javnega zdravstva, saj da se bo spremenil celoten sistem, predvidevajo, da bodo lahko zdravstveni delavci dobili soglasje za delo v drugih bolnišnici ali zdravstvenem zavodu le, če pri vseh vrstah zdravstvenih storitev, ki jih opravlja, niso presežene najdaljše dopustne čakalne dobe in je realiziran program Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Če bo delavec zavračal nadurno delo v javnem zavodu, kjer je zaposlen, prav tako ne bo mogel dobiti soglasja za delo drugje, kar bi veljalo tudi za tako imenovane kategorije zdravstvenih delavcev, kot so starejši in starši. Bi pa lahko direktorji javnih zdravstvenih zavodov izdali soglasje brez izpolnjevanja omenjenih pogojev tistim zaposlenim, ki delajo v nujnem zdravstvenem varstvu druge javne ustanove, v Rdečem križu, gorski reševalni službi ali zavodu Slovenija transplant. "Gre za dela in naloge, ki so velikega javnega pomena," piše v neuradno pridobljenih izhodiščih.
Hkrati z jasno razmejitvijo dela v javnem zavodu ali pri zasebnikih je v izhodiščih predvidena možnost dopolnilne zaposlitve zdravstvenih delavcev v lastnih zavodih. Delavcem, ki želijo delati več, bo omogočeno, da to delo izvajajo pri lastnem delodajalcu, za kar ne bodo potrebovali posebnega dovoljenja oziroma pogodbe.
616 zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev v UKC Ljubljana ima soglasje za delo pri drugem delodajalcu.
437 od teh jih ima soglasje za delo pri zasebnikih in/ali koncesionarjih.
255 jih ima soglasje za delo v javnih zavodih.
139 zdravnikov v UKC Maribor je imelo sredi marca soglasje za delo pri drugem izvajalcu.
Golob je ob tem včeraj napovedal še eno "pomembno novost", ki zadeva urejanje koncesij. Napovedal je konec preprodajanju koncesij, saj da smo v zadnjih letih priča "trendu, da se koncesije, ki jih je dobil nek zdravnik na podlagi svojih referenc, na trgu preprodajajo". Ti dve spremembi, tako Golob, bosta "radikalni za delovanje našega javnega zdravstvenega sistema, zato ker bomo končno prišli do čistih računov, kdo je kje zaposlen in za koga opravlja svojo dejavnost".
Individualne norme, konec čakalnih vrst
Nekdanji minister za zdravje in generalni direktor ZZZS Samo Fakin predlog razmejitve dela na javno in zasebno zdravstvo označuje kot predlog, ki ga želi vlada izkoristiti v predvolilni kampanji. "Če bi res želeli sprejeti ukrepe, ki bi imeli učinek, bi uvedli individualno normo za zdravnike. Zdravniki bi morali morali efektivno delati šest ur in pol, ne le hoditi v službo. Potem ne bi imeli čakalnih dob, ki se zdaj umetno ustvarjajo, in tako tudi potrebe za popoldansko delo pri zasebnikih ne bi bilo." Fakin je še prepričan, da se napoved iz zdravniških vrst, češ da bodo zaradi predvidenega ukrepa zapuščali javne ustanove, ne bo uresničila, "saj ni toliko bolnikov, ki bi si lahko privoščili zasebno zdravstvo, da bi lahko zdravniki množično odšli k zasebnikom".
V sindikatu Fides so namreč opozorili, da bi kakršnekoli prepovedi lahko imele efekt odhoda zdravstvenega osebja v boljše razmere - v zasebni sektor ali v tujino. K previdnosti pri razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva je pozvala tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović. Poudarila je, da treba ugotoviti, kaj bi prineslo čim več kakovostnih storitev tistim, ki jih potrebujejo, medtem ko je predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman razmejitev ocenila kot pošteno.
Erik Brecelj, kirurg in predsednik Strateškega sveta za zdravstvo, katerega člani naj bi se do izhodišč še opredelili - do zaključka redakcije stališče še ni bilo znano - osebno meni, da bi bilo treba predvsem nagrajevati zdravstvene time, ki delajo več in kakovostno.
Dekana ljubljanske in mariborske fakultete presenečena
Čez tri leta naj bi začela delovati tretja medicinska fakulteta. Po Ljubljani in Mariboru bo medicinsko fakulteto dobila tudi Univerza na Primorskem, je napovedal predsednik vlade Robert Golob. S tem želi vlada, tako premier, povečati dostopnost do zdravstvenih storitev, saj nameravajo letno vpisati sto študentov medicine. Prvo generacijo že v študijskem letu 2027/2028.
Po besedah Goloba, ki je dejal, da bodo dogovor z Univerzo na Primorskem o otvoritvi omenjene fakultete podpisali že jutri, imajo v nacionalnih razvojnih načrtih že tudi zagotovljen denar za popolnoma novo stavbo. Dekan ljubljanske medicinske fakultete Igor Švab je dejal, da o tretji fakulteti prvič sliši. "Nas ni nihče nič vprašal niti nas ni obvestil. Ne vem, če je to pametno, saj že zdaj primanjkuje pedagoškega kadra, ki si ga bomo potem kradli." Tudi dekan mariborske medicinske fakultete Iztok Takač je bil nad novico presenečen. "O tem nismo nikoli razpravljali na strateškem svetu, katerega član sem. Poleg tega fakulteta ni le prostor, treba je zagotoviti tudi ustrezno habilitiran kader. Obe obstoječi fakulteti bi, ob ustrezni prostorski širitvi, zlahka sprejeli dodatnih sto študentov, a mariborski država ni pripravljena zagotoviti niti sredstev za zemljišče."
Zahteva po sklicu nujne seje
Burni pa so odzivi v politiki. Medtem ko v Svobodi in Levici predlog podpirajo, v SD pravijo, da ga morajo še preučiti. V SDS so za STA povedali, da je popolna razmejitev zasebnega in javnega zdravstva ena najbolj škodljivih obljub aktualne oblasti, kar jih je zapisala v koalicijski pogodbi. Izhodišča pa da bodo komentirali, ko jih bodo dobili. Da je napoved predsednika vlade o prepovedi dela zdravnikov pri drugem delodajalcu v okviru zdravstvene dejavnosti "izjemno nespametna poteza, še posebej sedaj, ko imamo krizne razmere v zdravstvu," menijo v NSi, kjer so prepričani, da je treba vse razpoložljive resurse združevati, ne pa jih ločevati. Hkrati so zahtevali sklic nujne seje parlamentarnega odbora, na kateri želijo s sklepom ministrstvo za zdravje pozvati, naj jih uradno seznani z izhodišči in predstavi analizo, kako bo taka razmejitev krepila javno zdravstvo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
