"Po umirjeni gospodarski rasti lani se gospodarski obeti izboljšujejo," je ob predstavitvi nove napovedi gospodarske rasti, ki so jo pripravili analitiki Banke Slovenije, povedala viceguvernerka Tina Žumer. Pričakujejo namreč, da se bo gospodarska rast v Sloveniji v nadaljevanju leta krepila. Letos bo tako dosegla 2,5 odstotka, kar je za 0,3 odstotne točke več od lanske decembrske ocene. Ta rast bo temeljila predvsem na domači potrošnji zaradi rasti plač in zaradi večjih izdatkov države. Spodbudna je napoved Banke Slovenije tudi glede inflacije, ki se bo po njeni oceni še naprej približevala ciljni vrednosti 2 odstotkov.
Rast zaposlovanja in nizka brezposelnost
Ob boljših gospodarskih obetih analitiki Banke Slovenije napovedujejo še nadaljnjo rast zaposlovanja in ohranitev stopnje brezposelnosti na zgodovinsko nizki ravni. Rast plač bo zaradi tega ostala visoka. "Gospodarska rast v Sloveniji bo ostala višja kot v območju z evrom, kjer bo dosegla 0,9 odstotka," je dejala Tina Žumer.
Letos bo gospodarska rast dosegla 2,5 odstotka, kar je za 0,3 odstotne točke več od lanske decembrske ocene.
Inflacija se bo še naprej približevala ciljni vrednosti 2 odstotkov.
Arjana Brezigar Masten, direktorica analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije, je pojasnila, da je razlogov za to, da bo gospodarska rast v Sloveniji višja kot v območju z evrom, več. Slovenija še vedno dohiteva najbolj razvita gospodarstva, zato "imamo več prostora za gospodarsko rast", imamo višjo rast plač in nižjo neto zadolženost gospodinjstev. Če bi gospodinjstva svoje prihranke porabila za trošenje v večji meri, kot so analitiki Banke Slovenije predvideli v napovedi, bi gospodarska rast v Sloveniji lahko bila še višja od napovedane.
Na GZS še večji optimisti
Med institucijami, ki objavljajo gospodarske napovedi, najvišjo, 3,2-odsotno gospodarsko rast v Sloveniji v letu 2024 predvideva Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), najnižjo pa Mednarodni denarni sklad (IMF) pri dveh odstotkih. Evropska komisija je v spomladanski gospodarski napovedi, ki jo je objavila maja, oceno gospodarske rasti Slovenije za letos zvišala z 1,9 na 2,3 odstotka. Napovedi institucij glede inflacije se za letos gibljejo med 2,4 (Banka Slovenije) in 3,3 odstotka (organizacija OECD). Evropska komisija je napoved inflacije za Slovenijo za letos znižala z 2,9 na 2,8 odstotka.
Ker primanjkuje kadra, delodajalci prisiljeni dvigati plače
Zaposlenost bo po njihovi oceni rasla po stopnji 0,6 odstotka, kar je manj kot v zadnjih treh letih. Zaradi pomanjkanja ustrezno kvalificiranih ljudi so delodajalci prisiljeni dvigovati plače, če jih hočejo privabiti. Njihova rast je v zasebnem sektorju v prvem četrtletju dosegla osem odstotkov. Do konca leta se bo ta rast znižala na 7,6 odstotka.
Inflacija bo letos znašala 2,4 odstotka, njeno zniževanje bo počasnejše in bolj neenakomerno kot v preteklih mesecih. Ovira, da bi se hitreje približala ciljni vrednosti dveh odstotkov, sta okrepljena rast plač in iztek ukrepov vlade za blaženje podražitev energentov. V območju z evrom bo letos inflacija znašala 2,5 odstotka.
V Sloveniji inflacijo po besedah Arjane Brezigar Masten poganjajo predvsem podražitve storitev. Za konkurenčnost podjetij je pozitivno, da se zmanjšuje razlika med inflacijo v Sloveniji in območju z evrom. Padanje inflacije je spodbudno, a prihodnje leto se utegne zvišati, ker vpliv visoke rasti plač deluje nekoliko z zamikom. Poleg tega namerava vlada ukiniti ukrepe za blaženje cen energentov. Podražile se bodo tudi nekatere surovine pri hrani.
Zaradi visoke rasti plač se bodo podjetjem povečali stroški dela, na drugi strani pa imajo gospodinjstva na voljo več denarja za trošenje, kar se bo odražalo predvsem v visokih cenah storitev. Rast teh cen je že letos med glavnimi komponentami, ki poganjajo rast inflacije.
Primanjkljaj bo kljub poplavni obnovi ostal pod štirimi odstotki
Svet Evropske centralne banke (ECB) je pretekli teden, potem ko jih je devet mesecev ohranjal nespremenjene, znižal ključne obrestne mere za 0,25 odstotne točke. "S tem zagotavljamo, da z ustrezno naravnanostjo denarne politike zagotovimo pravočasen povratek inflacije k dvoodstotnemu srednjeročnemu cilju. Prihodnje odločitve sveta ECB bodo še naprej odvisne od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije in jakosti učinkovanja naših ukrepov. To pomeni, da se svet ECB ne zavezuje k nobeni vnaprej določeni poti obrestnih mer," je pojasnila Tina Žumer.
Primanjkljaj bo kljub obnovi po lanskih poplavah ostal pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda (BDP), zniževal se bo tudi dolg države glede na BDP, je pojasnila Arjana Brezigar Masten. Zaradi izvajanja projektov v okviru načrta za okrevanje in odpornost, prek katerega so do konca leta 2026 na voljo evropska sredstva, analitiki Banke Slovenije pričakujejo najvišje investicije države v deležu BDP doslej.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
