Gospodarstvo in koronavirus: Za več kisika podjetjem

Vlada je na današnji seji pričela z obravnavo popravkov prvega in osnutkom drugega zakona za lajšanje posledic epidemije novega koronavirusa. Ukrepi bi, kot je že napovedal uradni vladni govorec Jelko Kacin, morali stopiti v veljavo do konca aprila. Še pred realizacijo pa predstavniki institucij gospodarskega kroga jasno poudarjajo enotno stališče, da potrebujemo čim hitrejše in zlasti enostavnejše ukrepe.
Ni potrebe po novih pristopih
Da smo sicer v prvih dveh tednih z ukrepi začeli zelo dobro, je prepričan izvršni direktor SBC ​- Kluba slovenskih podjetnikov ​Goran Novković, a zdaj je tempo prepočasen. "Zdaj je treba storiti še nekaj hitrejšega, preprostejšega, zato da podjetja priklopimo na respiratorje. Ker tudi podjetja v tem trenutku potrebujejo več kisika," je povedal. Ni pa potrebe po izumljanju novih pristopov, "pomembno je, da se shema čim prej sprejme", pa pravi član upravnega odbora Britansko-slovenske gospodarske zbornice Luka Vesnaver. Pogled je treba usmeriti v obdobje po koncu epidemije, je medtem prepričan predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup, ki je zato izpostavil: "Zavedamo se, da bodo razmere v gospodarstvu zaostrene celotno leto. Zato smo predlagali pripravo projektov za velike javne investicije z domačimi izvajalci, kot so drugi tir, tretja razvojna os in druga cev karavanškega predora, modernizacijo javne infrastrukture, poenostavitev postopkov in močnejšo podporo digitalizaciji."
Kriza je tudi priložnost
Prihodnost je v digitalizaciji, so hkrati še prepričani gospodarstveniki. "Kolateralna korist tega koronavirusa je ta, da smo vsi bolj agilni in digitalni. Na ta način je volja zadeve hitro obravnavati veliko večja kot kadarkoli prej," je prepričan vršilec dolžnosti predsednika AmChama Slovenija Tomaž Lanišek. Tako tudi predsednica Združenja Manager Medeja Lončar, ki pravi, da smo čez noč postali fleksibilnejši, delamo in učimo se na daljavo. Zato se ji zdi razumno, da na tak način, bolj fleksibilno in digitalizirano, začne delovati država in poenostavi administrativne postopke v podporo gospodarstvu. Ob tem je dejala: "Tako kot v podjetjih delamo vzporedne scenarije in ukrepe, bi morala o tem razmišljati tudi država." Izpostavila je še naložbe v ljudi, državo in gospodarstvo, da bomo bolj odporni proti morebitnim novim krizam. Predpostavlja, da se bodo navade in obnašanje potrošnikov bistveno spremenili, treba pa je oblikovati nove poslovne modele ter okrepiti vlaganje v raziskave in razvoj. "Strateško bi morali preoblikovati sektorje, v katere se želimo usmeriti," je pri tem dejala.
Lončarjeva je kot dober zgled omenila, da večina evropskih držav uvaja skrajševanje delovnega časa kot eno od fleksibilnejših oblik dela. O tem je spregovorila tudi predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen, ki je kot dobre nemške prakse ob uvedbi krajšega delovnega časa izpostavila še uvedbo dodatka za takšen delovni čas, premostitvena posojila in posebna posojila s stoodstotnim državnim poroštvom.