Slovensko gospodarstvo, tisto, ki še lahko dela, je ponovno na preizkušnji. Od ponedeljka namreč ne bo več medkrajevnega, mestnega in železniškega potniškega prometa. Kot je pojasnil infrastrukturni minister Jernej Vrtovec, pa bodo lahko delodajalci za svoje delavce še naprej opravljali avtobusne prevoze v lastni režiji. Delavci se lahko organizirajo tudi tako, da se skupaj pripeljejo na delo v enem vozilu, vendar v njem ne sme biti več kot šest oseb, vse pa morajo biti zaposlene v istem podjetju, je še dejal Vrtovec, kar naj bi bilo včeraj usklajeno tudi z ministrstvom za notranje zadeve Aleša Hojsa. Za razreševanje transportnih zagat so na ministrstvu "čez noč ustanovili štab, s katerim bodo iskali rešitve, kako bi še dodatno organizirali prevoze na delo in z dela, da bi bilo čim manj nevšečnosti".
V Impolu odsotnosti zaradi karanten, v Boxmarku zavoljo varstva otrok
Toda eno je teorija, drugo praksa. V slovenskobistriškem Impolu, kjer je zaposlenih več kot 2300 ljudi, jih večina sicer uporablja lastni prevoz, tako da bodo posamezne težave s prevozi na delo reševali individualno. V skupini Impol je trenutno okuženih 32 zaposlenih, 36 jih je v samoizolaciji, 52 pa jih je koronavirus že prebolelo. Pomanjkanje zaposlenih v večji meri nadomeščajo z začasnim študentskim delom, za zdaj pa niso poslali zaposlenih na čakanje ali na delo po skrajšanem delovnem času, saj imajo zadosten obseg naročil.
Marjan Trobiš, direktor Boxmarka iz Kidričevega, je včeraj povedal, da so imeli v podjetju doslej s koronavirusom okuženih 35 ljudi, zaradi okužbe pa jih je te dni z dela odsotnih še pet: "V tem času smo delo organizirali tako, da je med zaposlenimi kar najmanj stikov, in to je, kot kaže, zajezilo širitev okužb. Mi smo spomladi, da bi zavarovali naše zaposlene, tudi ukinili organizirani avtobusni prevoz in zdaj delavci prihajajo na delo s svojimi avtomobili." Po reorganizaciji v Boxmarku dela v dveh izmenah še osemsto delavcev. Zadnje tedne je nekaj odsotnosti zaradi varstva otrok, a to ne vpliva na proces dela, saj se je za to možnost odločilo le dvanajst sodelavk. Bodo pa prisluhnili vsem, ki bi izrazile željo, da ostanejo s svojimi otroki, je še dejal Trobiš, ki ocenjuje, da reorganizacija Boxmarka, ki je sicer zahtevala odpustitev več sto zaposlenih, že kaže pozitivne rezultate, saj imajo dela dovolj, od države pa si kakih posebnih spodbud ne obetajo. "Ukrepi vlade so sicer za ohranitev gospodarstva dobrodošli, a ne verjamem, da bodo pomagali preživeti vsem. Gre za kapljico na vroč kamen, še posebno v panogah, kot sta gostinstvo in turizem," še meni Trobiš.
Odzivi
Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS: "Na Gospodarski zbornici Slovenije vas naprošamo, da ne sprejmete navedenih ukrepov proti širjenju koronavirusa, ker ne bodo bistveno pripomogli k obvladovanju števila okuženih. Takšno postopanje bo povzročilo ponovni pretres v podjetjih, od katerih se številna že vse od pomladi soočajo z drastičnim upadom poslovanja, nekatera so komaj v ponedeljek ponovno začela poslovanje. V zadnjih dveh tednih smo na GZS izvedli anketo na manjšem vzorcu podjetij in pokazala je, da je v podjetjih v povprečju tri odstotke zaposlenih odsotnih zaradi covida-19. Od teh je zaradi obolelosti odsotnih 0,8 odstotka zaposlenih, okoli dva odstotka pa jih je odsotnih zaradi varstva otrok ali karantene, ker so bili v stiku z obolelimi ali pa v tujini. Najnovejše analize tudi kažejo, da med rizičnimi točkami ni javnega prometa, trgovin in podobnih gospodarskih dejavnosti, kjer ni velike koncentracije ljudi oziroma kjer so preventivni ukrepi ustrezno spoštovani, skladno s priporočili NIJZ."
Marijana Bednaš, direktorica Umarja: "Glede na kazalnike razpoloženja okrevanje evrskega gospodarstva na začetku zadnjega četrtletja izgublja zagon, podobno velja tudi za Slovenijo, kjer se je razpoloženje v gospodarstvu, po večmesečnem izboljševanju, oktobra poslabšalo. Ob močnem povečevanju okužb s koronavirusom in posledičnem zaostrovanju zajezitvenih ukrepov oktobrski kazalniki razpoloženja nakazujejo šibkejše zaupanje v storitvenih dejavnostih, pozitivno pa ostaja zaupanje glede okrevanja predelovalnih dejavnosti v evrskem območju in Sloveniji. V Sloveniji so se še zlasti poslabšali kazalniki zaupanja v trgovini na drobno, storitvenih dejavnostih (gostinstvo) in med potrošniki, kar je povezano s ponovno razglasitvijo epidemije. Vrednosti nekaterih kratkoročnih kazalnikov aktivnosti se v zadnjih tednih oktobra niso bistveno spremenile, vrednost davčno potrjenih računov pa je v zadnjih sedmih dneh oktobra opazno upadla. To nakazuje, da bo ponovna razglasitev epidemije imela večje učinke predvsem na storitveni sektor, vendar bi lahko bile ekonomske posledice ponovnega razmaha epidemije in s tem povezanega omejevanja poslovanja manj intenzivne kot spomladi."
Branko Meh, predsednik OZS: "Kar tretjina obrtnikov in podjetnikov zaradi posledic epidemije razmišlja o zaprtju svoje dejavnosti, večina pa je prepričana, da bi lahko ob upoštevanju vseh samozaščitnih ukrepov še naprej varno opravljala svoje delo. Rezultati ankete so skrb vzbujajoči, saj kar tretjina obrtnikov in podjetnikov razmišlja o zaprtju dejavnosti. Da so v stiski tudi obrtniki in podjetniki, ne le zdravstvo, sicer opozarjamo že ves čas. Vlada se je odločila za zaprtje večine storitvenih dejavnosti za dva tedna, zato v OZS vztrajamo pri tem, da vsem tistim, ki niso po svoji krivdi zaprti, država v celoti pokrije fiksne stroške, stroške nadomestil plač delavcem, temeljni dohodek in najemnine za poslovne prostore. Štirideset odstotkov sodelujočih v anketi je odgovorilo še, da so morali v drugem valu epidemije covida-19 na podlagi odloka začasno zapreti dejavnost, kar 71 odstotkov pa jih je moralo v drugem valu bistveno omejiti svoje poslovanje. Zaradi posledic epidemije in padca prihodkov je bila primorana odpuščati kar petina vprašanih. Čeprav je vlada sprejela že šest protikoronskih paketov, jih je kar 41 odstotkov vprašanih odgovorilo, da so jih ukrepi zaobšli."
Marko Lukić, direktor Lumarja: "V podjetju razumemo, da je treba sprejeti ukrepe za zmanjšanje posledic epidemije. Problem pri tem pa se pojavlja, ker se ukrepi sprejemajo brez načrta, stihijsko, kljub temu da je bilo več kot dovolj časa, da bi se od pomladi lahko pripravili. Če pogledamo iz našega primera in naj bi se podobno kot spomladi zaprle upravne enote oziroma naj bi opravljale samo najnujnejša dela, to težko razumemo. Že spomladi smo zaradi nedelovanja upravnih enot stali šest tednov, in zdaj ko smo ponovno spet nekoliko zadihali in imamo tudi odlično zalogo pogodb, se ponovno tresemo, kaj bo novo zapiranje prineslo. Vemo namreč, da to ne pomeni samo štirinajst dni, saj bo to za sabo potegnilo tudi dodatne čakalne vrste. Gospodarstvo dejansko ječi in trpi in bi bilo treba pogledati, kje so ukrepi smiselni in kje niso." (skl)
Skupino SIJ skrbi, kako bodo zaposleni prišli na delo
V skupini SIJ - Slovenska industrija jekla o aktualnih razmerah v proizvodnih družbah pojasnjujejo, da je bilo največ odsotnih zaposlenih zaradi koronavirusa ali ker so bili v stiku z obolelo osebo, oktobra, sedaj pa se zaposleni vračajo na delo in se število odsotnih zmanjšuje. V nobeni družbi Skupine SIJ zaradi odsotnosti zaposlenih niso zaustavili proizvodnje. Pri novih vladnih ukrepih jih trenutno skrbi predvsem ukinitev javnega prevoza, saj ta ukrep zaposlenim otežuje prihod na delo. "Prav tako se zaposleni po veljavnem odloku ne smejo skupaj voziti na delo v osebnih vozilih in za marsikoga, ki nima lastnega prevoza, to lahko pomeni težave, za podjetja pa nekoliko povečano število odsotnih zaposlenih," dodajajo v SIJ ne glede na pojasnila ministra Vrtovca, da bo to za delavce istih družb v praksi vendarle mogoče. Sicer so v SIJ že nedavno opozorili, da tržne razmere na evropskih in globalnih jeklarskih trgih ostajajo negotove. Jeklarski skladiščno-trgovski centri in drugi kupci so namreč pri nakupnih odločitvah previdni in ne naročajo za zalogo. Zato letos pričakujejo približno za desetino manj prihodkov od prodaje, okrevanje pa predvidoma v prihodnjem letu, ko naj bi se povpraševanje po jeklu povečalo.
Avtobusne motorje bodo morali spet ugasniti
S ponedeljkom pa bodo opravljanje svoje dejavnosti prekinili v družbi Avtobusni promet (AP) Murska Sobota, ki ima okoli 135 zaposlenih. Posledično bo večjemu delu zaposlenih, ki se neposredno ukvarjajo s prevozi, torej predvsem voznemu osebju, odrejeno čakanje na delo, pojasnjuje vodja profitnega centra Promet pri AP Vesna Rebrica. Kot pravi, so sicer v družbi dosledno upoštevali vse ukrepe po priporočilih ministrstva za infrastrukturo, med drugim so ves čas skrbeli za dezinfekcijo celotnih vozil, prav tako so vsi potniki in vozniki ves čas nosili maske, zagotavljali so jim tudi razkužila za roke. "V tem času nismo zaznali prenosa okužbe med potniki. Glede na strogo izvajanje vseh ukrepov ocenjujemo, da na javnem linijskem prevozu niti ni bilo večjih možnosti za potencialno širitev virusa." Kot izvajalci javne službe linijskih avtobusnih prevozov pa bodo morali ves čas ostati v pripravljenosti za takojšnje nadaljevanje dejavnosti, ko bodo razmere to omogočale. Pri tem imajo precejšnje fiksne stroške z vzdrževanjem voznega parka in tudi zaradi zagotavljanja splošne pripravljenosti vseh zaposlenih, saj jih iz istega razloga tudi ne odpuščajo. Rebrica še izpostavlja, da se v družbi ukvarjajo tudi z izvajanjem turističnih storitev; gre za področje, na katerem so zaradi posledic epidemije utrpeli izdatno škodo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
